Nogometaši prvoligaških klubov točno po polovici odigranih tekem odhajajo na počitnice. Spomladanski del tekmovanja pa se bo začel v drugi polovici februarja. Klubska vodstva bodo zdaj opravila analize in poskrbela za kadrovske spremembe v prestopnem roku.

Maribor: prvaki pragmatike in tekmovalnosti

Glede na trenutno vrhunsko formo jim je celo žal, da je konec jesenskega dela. V njem so odigrali 33 tekem, torej skoraj toliko, kot jih bo večina preostalih prvoligašev v vsej sezoni. Zaradi evropskih obveznosti so računali na zaostanek petih, šestih točk za Olimpijo, ki bi jih še lahko nadoknadili spomladi. Prednost treh točk je izjemen kapital. Maribor je specialist za zimske priprave, na katerih ne postavi le temeljev za šampionski spomladanski pohod, ampak tudi za uspešno poletje v evropskih kvalifikacijah. Vijoličasti so jesenski prvaki, ker so najbolj tekmovalna in pragmatična ekipa lige. Za navijače je najbolj pomembno, da jim Olimpija gleda v hrbet, zato ne protestirajo, če ni lepote v igri, ampak so povsem zadovoljni z nizanjem zmag z golom razlike, največkrat 1:0. Le redko se zgodi, da je klub odvisen od učinka enega igralca, kot so vijoličasti letos od kapetana Marcosa Tavaresa. Ker z evropskih denarjem polnijo blagajno – letos bo zaslužek z ligo prvakov presegel rekordnih 17 milijonov evrov –, jim tudi ni treba graditi kombinatornega in napadalnega sloga igre, s katero bi oblikovali igralce za prodajo na evropskem tržišču.

Olimpija: v finišu sezone ostala brez energije

Ko so vsi pričakovali, da se bo zaradi utrujenosti upehal Maribor, je v finišu jeseni brez energije ostala Olimpija in pokvarila dober vtis iz prve polovice, ko je navduševala s kombinatorno igro in učinkovitostjo. V zadnjem delu sezone, ko naj bi Ljubljančani mleli tekmece in jim serijsko zabijali gole, so povsem odpovedali. Na zadnjih petih tekmah so osvojili zgolj sedem točk, od 15. kroga naprej doživeli dva poraza na derbijih, proti najhujšim tekmecem (Domžale, Rudar, Maribor) pa sploh niso dosegli gola. Za Ljubljančane s trenerjem Igorjem Bišćanom na čelu, ki je v klub prinesel evropske manire, a je v igri premalo tvegal in se preveč zatekal k obrambni taktiki, je celo sreča, da bo tekma s Celjem šele spomladi. Glede na to, kako Milan Mandarić menja trenerje, bi morebitno povečanje zaostanka za Mariborom prineslo menjavo na trenerski klopi, ne glede na to, da so v pokalu izločili Maribor. Čeprav ima Olimpija v slačilnici presežek igralcev, je očitno, da v enakovrednem boju za vrh potrebuje kakovostnejša igralca na obeh bočnih položajih ter v konici napada klasičnega golgeterja, ki bo na sezono dosegel 20 golov.

Domžale: brez klasičnega napadalca

Zaradi evropskih nastopov, v katerih so navdušili s prebojem v zadnji krog kvalifikacij, so imeli na domači sceni toliko spodrsljajev, da so že konec poletja izpadli iz boja za naslov prvaka in za slovenski pokal. Po množični razprodaji igralcev (Majer, Firer, Blažič, Repas...) za polnjenje proračuna je trener Simon Rožman potreboval dva meseca za uigravanje nove zasedbe z izkušenima Ibraimijem in Kirmom, ki je nanizala serijo zmag z italijanskim izidom 1:0. Največja težava Domžal je pomanjkanje klasičnega napadalca. Rešitev je na vidiku, saj norveški Tromso ne računa več na Slobodana Vuka, otroka Domžal.

Rudar: Pušnik s kopico funkcij

Velenjčani so iztržili več, kot je kazalo po turbulentnem zgodnjem poletju, ko je odšel glavni sponzor (stavniško podjetje), zamenjavi predsednika, trenerja in prevetritvi slačilnice. Novi trener Marijan Pušnik je postal človek s kopico funkcij in je izbral igralce, ki niso dovolj dobri za Maribor (Pušaver, Vuklišević) in Olimpijo (Novak, Čoralić). Rudar je začel igrati šele po koncu poletnega prestopnega roka, ko so najvidnejši igralci nehali sanjati o odhodu v klube z več denarja. Tedaj je začel gole zabijati John Mary in Rudar je začel vzpon po lestvici.

Celje: kapital v nadarjenih mladeničih

Tudi v Celju so bili burni meseci po odhodu ukrajinskih vlagateljev. Odstavitev trenerja Tomaža Petroviča po tekmi, na kateri so zmagali, je bila presenetljiva. Naslednik Dušan Kosič je potreboval dva meseca za uveljavitev svojih zamisli, ki so na koncu prinesle odličen niz zmag v finišu jeseni, katere vrhunec je bilo slavje proti Mariboru. Celjani imajo nekaj nadarjenih mladeničev, na katere morajo biti pozorni slovenski klubi z evropskimi ambicijami.

Gorica: preveč nihanj

Medtem ko je vodstvo kluba stabiliziralo finančno poslovanje, je bilo na igrišču odločno preveč nihanj in ni bil narejen korak naprej v razvoju ekipe. Izjemno se je poznal odhod stebra obrambe Matije Bobna v Rusijo, saj je s tem ekipa izgubila stabilnost. Kakovost predstav je bila preveč odvisna od razpoloženja nestanovitnega umetnika Rifeta Kapića, ki ga že leto dni vleče v tujino. Odkritje je ameriški napadalec nigerijskih korenin Kyrian Nwabueze, velika rezerva je v popolnem okrevanju poškodovanega vezista Amela Džuzdanovića. Vodstvo kluba se mora izjasniti, ali jih zanima povprečnost, kjer so trenutno, ali vrh slovenske lige, kjer so bili še lani z naslovom podprvaka.

Krško: imajo najboljšega strelca in asistenta lige

Potem ko so bili Posavci celo prvi zasledovalci Olimpije in Maribora, so zapadli v hudo krizo. Sovpada z odhodom predsednika Boštjana Blažinčiča in menjavo športnega direktorja. Krčani so z menjavo trenerja Stipeta Balajića končali niz brez zmage, a za pomlad morajo švicarski vlagatelji, ki jih zanima predvsem zaslužek s trgovanjem z igralci, poiskati verodostojnega trenerja. Ob vseh težavah imajo Krčani najboljšega strelca lige Miljana Škrbića iz Srbije in podajalca Tončija Mujana, ki sta blestela v prvem delu, ko je še trajal prestopni rok, in mrknila v drugem delu sezone.

Aluminij: stabilen prvoligaš z lastno infrastrukturo

Klub je postal stabilen prvoligaš. Je vzorčni primer lastnih vlaganj v infrastrukturo z gradnjo pokrite tribune in žarometov. Trener Slobodan Grubor, ki je bil ob krizi že pred zamenjavo, je moral vseskozi iskati začasne rešitve z menjavanjem vlog igralcem. Klasičnih centralnih branilcev sploh ni imel, zato so bili vezisti in bočni igralci štoperji. Tako je bil Žiga Škoflek, lani najboljši asistent lige, na večini tekem bočni branilec.

Triglav: pomanjkanje kakovosti za prvo ligo

Kranjčani so uspešno začeli sezono na krilih evforije ob vrnitvi v prvo ligo, a je bilo hitro očitno, da jim manjka kakovosti. Leteli so proti Olimpiji in Mariboru, odpovedali proti sebi enakovrednim. Žrtev je bil trener Tonči Žlogar, šele po njegovem odstrelu je športni direktor Siniša Brkić pripeljal izkušene okrepitve (Podlogar, Zec...) in kar sam sedel na klop. Da bodo konkurenčni, se bodo morali pozimi okrepiti, za kar pa na Gorenjskem primanjkuje denarja.

Ankaran: morda ne bodo končali sezone

Brezdomci, ki se jim je odrekla celo lastna občina Ankaran, bolj sodelujejo, kot pa tekmujejo. Pojavljajo se dvomi, če bodo sploh končali prvoligaško sezono. Klub je postal poligon za menedžerje, da v njem odlagajo svoje igralce sumljive kakovosti.