Bled ostaja neurejena turistična destinacija

Zgodila se nam je množica turistov, ki ni bila posledica nekih načrtovanih strateških potez. Bled nanjo ni bil pripravljen. Pristojna in odgovorna za nastalo situacijo, to sta občina in zavod za turizem, sta izhod iz neobvladane kaotične situacije videla v za Bled sramotnem apelu, ki ga je na slovensko javnost naslovil svetovalec župana za infrastrukturo in strateško načrtovanje in v. d. direktorja Turizma Matjaž Berčon: »Zlasti na dnevne, slovenske obiskovalce apeliramo, da se morda v poletnih mesecih izognejo Bledu in si ga za svojo destinacijo izberejo jeseni ali spomladi, ko ni takšne gneče.« Ni pomembno, v kakšnem kontekstu je bila izjava izrečena, šteje le, kako jo je slovenska javnost dojela. Odzivi v medijih pričajo o tem, da bi se blejski župan za izjavo svojega svetovalca moral javno opravičiti.

Razvoj blejskega turizma gre v smeri množičnega turizma, kar je za Bled, ki je njega dni slovel kot urejeno in kakovostno letovišče, lahko pogubno. Kakovost življenja domačinov se slabša, finančno korist si prisvajajo veliki igralci (večje hotelske družbe…). Tudi ureditev ožjega središča Bleda, ki jo izvajajo na podlagi izbrane natečajne rešitve in novega koncepta zasaditve parkovnih površin, podpira množični turizem. Ne gre za obnovo, temveč za preoblikovanje tega prostora, ki sledi ciljem investitorjev, da bo iztržek njihove investicije čim večji. Tako se blejski parki (javno dobro v lasti občine), ki so prepoznavna značilnost Bleda, in vrtno-arhitekturna dediščina spreminjajo v zabaviščni in prireditveni prostor, ki ga trži zavod za turizem. Z organizacijo in ponudbo nekaterih vrst prireditev v objezerski prostor privablja množice, ki pohajajo, posedajo in poležavajo na zelenih parkovnih površinah. Vso sezono je bil v parku ob jezerski obali nameščen prireditveni oder, ne da bi zavod za to pridobil okoljevarstveno in kulturnovarstveno soglasje pristojnih organov. Kazil je podobo najbolj prepoznavnega območja Bleda. Zvrstilo se je več kot štirideset prireditev, spremljajoč hrup se je razlegal čez obronke jezerske sklede in marsikateri domačin ter hotelski gost je bil prikrajšan za miren spanec.

Kot prispevek h kulturnemu turizmu naj se ohranjajo le tradicionalne in kakovostne prireditev (Blejski dnevi, Festival Okarina, Festival Bled). Območje osrednje promenade se je spremenilo v prostor uličnega prehranjevanja, kar pomeni nelojalno konkurenco gostinskim lokalom v neposredni soseščini in tudi širše. Na eni od stojnic je svojo hrano in pijačo prodajalo kar Turistično društvo Bled!

Bled ostaja neurejena turistična destinacija. Obiskovalcem ne zagotavlja potrebnih parkirnih mest. V strategiji prostorskega razvoja Bleda (OPN, sprejet 2014) sta bili opredeljeni dve lokaciji za osrednji parkirni hiši: ob Ledeni dvorani in ob vstopu na Bled, v območju Seliš. Slednji se je občina že odpovedala v dobro donosnejših objektov. Realizacija parkirne hiše ob Ledeni dvorani pa ostaja le pobožna želja. Neurejena so divja kopališča, ki jih občina sicer tolerira, ne opremi pa jih z minimalnim higienskim standardom, to je z montažnimi sanitarnimi enotami, kakršne sicer »krasijo« parkovne površine v ožjem središču Bleda v času množičnih prireditev. Pomanjkljivo je osvetljena jezerska promenada, to je sprehajalna pot okoli jezera. Razpadajočo vilo Rikli, v podobnem stanju je tudi zgradba TVD Partizan, je treba odstraniti. Pločniki so velikokrat zanemarjeni, med glavno sezono bi bilo treba koše za smeti izprazniti tudi večkrat na dan. Občinskim redarjem pa ne bi škodil tečaj o kulturi komuniciranja.

Na vprašanje, zakaj Bled ostaja neurejena turistična destinacija, ni enoznačnega odgovora. Dejstvo pa je, da občina in Turizem Bled, ki sta odgovorna za tako stanje, postavljata napačne prioritete; kot da stavita na načelo »kazino efekta«, pri katerem je pomemben le dobiček/izkupiček. Gradnja parkirnih hiš in njihovo vzdrževanje je strošek, od ureditve ožjega središča Bleda, ki ima trenutno prioriteto, pa si gre obetati bogat iztržek. Neobstoječa strategija turističnega razvoja Bleda je izvirni greh.

Ta čas Turizem Bled pripravlja strategijo turističnega razvoja. Gre za zavod s statusom zasebnega zavoda, ki deluje v javnem interesu. Kako zasebni zavod, v katerem vlada logika trga in katerega glavni cilj je dobiček, deluje v javnem interesu na področju spodbujanja turizma, ni opredeljeno. Pri taki organizacijski obliki oziroma statusu sta nadzor zavoda in moč vplivanja na izvajalce storitev vprašljiva. Neodgovorjeni sta vprašanji, ali je zavod, ki je bil ustanovljen z javnim pooblastilom občine, gospodarski subjekt in kako se vključujejo deležniki. Med ta čas znanimi ustanovitelji zavoda so poleg občine še gospodarski subjekti: hotelirji in turistične organizacije, ki prvenstveno zastopajo svoje (gospodarske) interese. Pred meseci je zavod javno pozival, da se zainteresirani proti plačilu pristojbine (najnižji znesek 5.000 evrov) priključijo ustanoviteljem! Trenutno zavod finančno podpira občina, na trgu pa nastopa kot privilegirana organizacija, ki nelojalno odvzema delo preostalim.

Zavod za turizem bi moral biti javni zavod, ustanovljen z namenom, da služi javnemu interesu in odgovarja uporabnikom, to je vsem aktivnim lokalnim turističnim akterjem, hotelirjem, gostincem, trgovcem, sobodajalcem, pletnarjem, fijakarjem. Vsak od »cehov« naj bi imel v zavodu svojega predstavnika. Gre za aktivne akterje, ki imajo z neposrednim stikom s turisti izkušnje in vedo, kako turisti doživljajo Bled, kaj prepoznajo kot pozitivno, v čem so bili razočarani in kaj doživljajo kot problematično.

Direktor zavoda bi moral biti človek z Bleda, z dolgoletno kilometrino v turizmu. Imeti mora vizijo in sposobnost predvidevanja razvoja dogodkov. Najpomembnejšo gospodarsko panogo na Bledu bo dobro vodil le ustrezno podkovan (strokovno in izkustveno) domačin, z ekipo, ki ji bo mar tako trajnostni kot zeleni turizem, pa ne le na deklarativni ravni. To morajo biti ljudje, ki se zavedajo, da ni vse le v dobičku/denarju, ampak gre tudi za to, kaj je pomembno za Bled, za lokalne prebivalce ter ohranjanje dediščine: naravne in kulturne. Njihova miselnost mora temeljiti na okoljski in ekološki vzdržnosti ter trajnostnem razvoju in odgovornosti do prihodnjih rodov.

Proces priprave strategije razvoja turizma bi se moral začeti z neke vrste »strateško konferenco«, na kateri bi vsi deležniki v turistični dejavnosti na eni strani in lokalno prebivalstvo na drugi strani imeli priložnost slišati stališča o pričakovanjih in interesih enih in drugih, ki se prepletajo v tem prostoru. Dosežen konsenz je lahko podlaga za oblikovanje strategije, pri čemer naj bi odločilno vlogo odigrali visoko usposobljeni strokovnjaki, ki jih v Sloveniji ni malo, na Bledu pa jih ne premoremo.

Usmeritev občine k trajnostnemu turizmu bi morala vključevati tudi sodelovanje lokalnega prebivalstva. Priča pa smo postopnemu izločanju civilne družbe iz odločanja o razvoju našega mesta in prikriti realizaciji kapitalskih interesov pod krinko urejanja prostora. To trditev naj podkrepimo z dejstvom, da javnost v postopku priprave OPPN za ožje središče Bleda ni imela možnosti, da bi se opredelila do koncepta zasaditve parkov in rabe prostora. Koncept je nastal mesece po tem, ko sta bili javni razgrnitvi zaključeni. Namestitev začasnih objektov v parkih, ki parke v času prireditev spreminjajo v zabaviščni in prireditveni prostor, pa je bila dokončno določena skoraj leto dni po razgrnitvi. Glede ureditve jezerske promenade se je občina odločila za javni natečaj. Izvedla ga je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Povedno je dejstvo, da je občina kot naročnik natečaja v ocenjevalno komisijo, ki je ocenjevala prispele elaborate, med drugimi imenovala Matjaža Berčona, takrat še direktorja občinske uprave, in kar dva predstavnika Sava hoteli, torej kapitala. Civilna družba ni imela možnosti za soodločanje o najprimernejši rešitvi med petimi nagrajenimi. Javnost je bila z izbrano rešitvijo le seznanjena.

Urejanje prostora in strategija sta tesno povezana. Strategija razvoja turizma je tista, ki določa, kako se bo prostor uredilo. Na Bledu je bila že ubrana obratna smer. Pri načrtovani ureditvi prostora gre za preoblikovanje prostora po željah kapitala. Žrtev tega so tudi stara parkovna drevesa, ki se jih odstranjuje »zaradi koncepta«.

To, da zavod za turizem lokalnega prebivalstva doslej ni vključeval v pripravo strategije razvoja turizma, je med drugim tudi v nasprotju s smernicami evropskega projekta GEMS, v katerega je vključena tudi občina Bled. Gre za projekt, ki vzpostavlja mrežo majhnih alpskih mest – turističnih destinacij – z namenom, da je turistična dejavnost v tradicionalnih okoljih usmerjena v trajnostni razvoj. Projekt izrecno poudarja pomen vključevanja lokalnega prebivalstva in civilnih organizacij, kot je na primer Društvo za varstvo okolja Bled. Temeljno izhodišče pri projektu je izkustvena ugotovitev, da turistična dejavnost vpliva na kakovost življenja lokalnega prebivalstva in neposredno vpliva tudi na naravno okolje.

Zatorej pripravimo strategijo turizma skupaj, da nas množični turistični obisk ne bo znova presenetil na način in v obsegu, kot se nam je to zgodilo v letošnji poletni sezoni.