Le kdo ne bi zastrigel z ušesi ob obetu, da mu bo na osebni račun z neba padlo 70.000 švicarskih frankov (okoli 60.000 evrov, dokler »švicar« spet ne poleti v nebo), če se samo preseli v zagotovo idilično švicarsko vasico. Podrobnejša ponudba je bila 25.000 frankov za odrasle interesente ter po 10.000 frankov za vsakega otroka, mlada štiričlanska družina pa bi bila idealna osvežitev za starajoče se naselje. Udeležba na referendumu je bila švicarska, torej nadpolovična, in ne zanemarljiva, kot zna biti v državah, ki jih ne bi navajali.
Odločitev pa na veselje Beata Josta prepričljiva. Dobrih 70 odstotkov udeležencev referenduma je podprlo idejo, da se skupni vaški mošnjiček odpre za »investicijo v vaško prihodnost«, kot je pozival referendumski plakat. Če ste začeli na zemljevidu iskati Albinen, se morate tudi pri Švicarjih ozreti po drobnem tisku. Ta radodarnemu vabilu dodaja, da morajo biti kandidati za priselitev stari manj kot 45 let, se obvezati, da bodo v Albinenu na nadmorski višini najvišje ležeče kmetije Bukovc v Sloveniji preživeli najmanj deset let ter tam kupili nepremično premoženje v vrednosti vsaj 200.000 frankov (170.000 evrov).
Če vam to še ni sprožilo pomislekov, boste morali premostiti še pogoja, da ste ali švicarski državljan ali pa ste tam bivali in delali najmanj pet let in se lahko predstavite s tako imenovano bivalno dovolilnico C. Župan Jost za »svetovno senzacijo« o odprtih vratih Albinena obtožuje medije, ki so zavedli na tisoče ljudi, slednjim pa preostane manj restriktivna ponudba Nicole Gatta, župana italijanske Candele v Puglii, znane kot mali Neapelj, ki z 2000 evri po osebi vabi tiste, ki bi sedanjih 2700 prebivalcev pomnožili na 8000, kolikor jih je kraj štel konec prejšnjega stoletja.
