Čeprav je župan Zoran Janković dejal, da funkcija občine ni hotelirstvo, se v igro za upravljanje hostla Celica vključuje javni zavod Mladi zmaji, ki se sicer ukvarja z dnevnimi centri za mlade. Torej z dejavnostjo, ki ni povezana ne s hotelirstvom ne z vrhunsko umetnostjo, kakršno po mnenju vseh vpletenih vrsto let v režiji KUD Sestava izvajajo v Celici.
Mladi zmaji se v večini financirajo iz mestnega proračuna, od leta 2010 so po tej poti za svojo dejavnost pridobili 3,5 milijona evrov. S pobudo mestnemu svetu, naj upravljajo Celico, je na dan prišel samostojni mestni svetnik Denis Striković. Z idejo je že seznanjena direktorica Mladih zmajev Ksenja Perko, ki nam je v telefonskem pogovoru dejala, da bi bili upravljanje Celice pripravljeni prevzeti. Na dodatna vprašanja, tudi o hotelirskih in umetniških referencah Mladih zmajev, ki jih je želela prejeti po elektronski pošti, potem ni odgovorila.
Umetniška dela so ocenili na 30 odstotkov vrednosti Celice
Ustvarjalci iz KUD Sestava takšne težnje razumejo kot poskus sovražnega prevzema, ob tem pa vztrajajo, naj občina prekliče morebitno prodajo zasebniku, ki bi se lahko zgodila 14. decembra, ko je napovedana javna dražba. »Želimo si dolgoročno ureditev, nikakor pa ne sovražnega prevzema Celice,« je dejal vodja programov v Celici Janko Rožič. Ker je KUD Sestava društvo v javnem interesu, ima drugače od Mladih zmajev veliko izkušenj pri organiziranju vrhunskih umetniških dogodkov in skrbi za kulturno dediščino v Celici, kar je ena od dveh dejavnosti hostla, se postavlja vprašanje, ali bi bili oni pripravljeni prevzeti upravljanje.
»KUD Sestava bi z namenom, da ohrani kakovost, lahko sprejel tudi upravljanje hostla,« je dejal Rožič in poudaril, da je proti prehodu iz javnega v zasebno, ampak bi se te rešilne bilke morebiti oprijeli za ohranitev kulturne dediščine in nadaljevanje umetnosti tako, kot so jo izvajali doslej. Rožič je pojasnil, da so se lastništvu odpovedali že leta 2001, saj so ocenili, da v nasprotnem primeru Celice nikoli ne bi bilo mogoče postaviti. Tedaj so ocenili, da je vrednost umetniških del, torej njihove intelektualne lastnine, katere usoda bi bila ob predaji Celice v zasebne roke problematična, trideset odstotkov vrednosti stavbe. Zato naj bi bili 30-odstotni lastnik hostla, čemur pa so se odpovedali.
Rožič je odgovoril tudi na Jankovićeve očitke, da je z glasovanjem za prodajo Šouhostla podjetju Tjs v večinski lasti Tomaža Juvana dal glas za upravljanje hostla v zasebnih rokah. Pojasnil je, da je s prehodom celotnega lastništva na mestno občino (prej je bil 25-odsotni lastnik ŠOU v Ljubljani) to ostala edina možnost, če so želeli z isto ekipo in brez organizacijskih pretresov nadaljevati kulturno dejavnost. Svoje besede je podkrepil s korespondenčno sejo sveta zavoda Šouhostel, v katerem je Rožič zapisal, da glasuje za, »če to pomeni možnost nadaljnjega vodenja Celice s kulturnim programov, kar je bila podlaga minulega in je tudi porok prihodnjega svetovnega uspeha Celice«. Takrat je še predlagal, da se nerazporejena sredstva vložijo v prenovo in razvoj.
Občinska svetnica glasovala za prodajo Šouhostla
Kot je razvidno iz korespondence, je ob glasovanju o soglasju, da Juvan lahko kandidira za nakup, za prodajo glasovala tudi ena od dveh predstavnikov občine v zavodu Nina Markoli, medtem ko se ob drugem glasovanju (o prenosu ustanoviteljskih pravic na novega kupca) ni izrekla ne za ne proti. Zapisala je, da načeloma pravnemu poslu oziroma prevzemu ne nasprotuje, a se ji ni zdelo sprejemljivo, da svet odloča o tem na korespondenčni seji in brez vseh podatkov. Rožič dodaja, da se druga občinska svetnica v zavodu sej ni udeleževala in da je sploh niso poznali.
Ti podatki na laž postavljajo Jankovića, ki je zatrdil, da je bila občina tedaj v svetu zavoda preglasovana. Kot trdi Janković, je občina želela spremeniti razmerje sil v svetu zavoda, da bi dobiček lahko namenili za obnovo stavbe. Rožič odgovarja, da občina, odkar je stoodstotni lastnik stavbe, nikoli ni predlagala, da bi imela še tretjega člana v zavodu, in da se je za to zavzemal sam.
Janković je pred dnevi zapisal, da je najemnik Juvan KUD Sestava močno zmanjšal sredstva. Ta so v zadnjih letih res upadla (leta 2015 na primer 28.800 evrov, lani 18.700 evrov), a pravi, da zato, ker je občina s prevzemom celotnega lastništva nad stavbo najemnino Juvanu zvišala s 6600 na 8800 evrov. Ko je bil četrtinski lastnik ŠOU v Ljubljani, ta najemnine za svoj del stavbe ni zahteval. Zneski občine za delovanje KUD Sestava so v vseh letih nižji od tistih, ki jim jih je namenil Juvan.
