»To je planetarna kriza. Že nekaj desetletij, vse odkar smo spoznali ugodnosti, ki jo prinaša plastika, uničujemo ekosistem oceana,« pravi Lisa Svensson iz ZN, ki je o tej pereči tematiki spregovorila za BBC News ob okoljskem vrhu UN v Nairobiju, kjer so delegati srečanja izrazili željo po strožjih ukrepih glede plastičnih odpadkov.
Med drugim je povedala, da je obiskala kenijsko bolnišnico za želve, kjer zdravijo živali, ki imajo težave zaradi plastičnih odpadkov. Spoznala je mlado želvo Kai, ki jo je tja pred enim mesecem prinesel nek ribič. Povedal je, da je želva nemočno lebdela na morski gladini. Takoj so posumili, da je vzrok za to plastika. Namreč, če želve pojedo preveč plastike, se njihov trebuh napihne in tako ne morejo več plavati.
Mladi želvi so dva tedna dajali odvajala, da so sčistili njeno notranjost, nato pa so jo, ko si je opomogla, spustili v morje. Kot je povedala Svenssonova, je bil to izredno čustven dogodek, v isti sapi pa je poudarila, da na žalost ne moremo biti gotovi, da Kai ne bo spet zaužila plastiko in ponovno pristala v bolnišnici. »To je res žalostno, toda takšna je realnost. Enostavno moramo narediti več za to, da plastika sploh ne bo prišla v morje,« je še dodala.
Želve plastično folijo zamenjujejo za meduze, ki so njihova priljubljena hrana
Caspar van de Geer, ki vodi bolnišnico za želve v okviru skupine Local Ocean Conservation v Watamu in vzhodni Keniji, je ob tej priložnosti demonstriral, kako je gibanje plastične folije podobno premikanju meduz, ki so priljubljena hrana za želve.
»Želve niso neumne,« je povedal. »Res je težko videti razliko med plastiko in meduzo, zato je nemogoče, da bi se želve lahko naučile razločevati med njima.«
Na tabli je imel razstavljene različne odpadne kose plastike, ki so jih našli v želodcih želv. Statistika preživelih želv, ki zaužijejo plastiko, je alarmantna. Polovica želv, ki so jih prinesli v bolnišnico zaradi zaužitja plastike, ni preživela.
V bolnišnici se nahaja velika miza, ki se šibi pod težo različnih vrst plastike, ki so jih zbrali na lokalnih plažah – od ribiških mrež in najlonskih vrvi do neidentificiranih fragmentov iz plastične folije. Tam se nahajajo plastični odpadki z obal vzdolž Tanzanije – pa tudi z Madagaskarja, Komorov, Indonezije in celo steklenica z oddaljene Japonske.
Med njimi se nahajajo tudi skrivnostni beli obročki, za katere osebje meni, da gre morda za ostanke jogurtovih lončkov, plastični vžigalnik, pa razpadajoče plastične vrečke za gnojilo, plastične slamice in še bi se našlo.
Proizvajalci morajo prevzeti odgovornost za svoje izdelke
»Izziv je ogromen«, pravi Svenssonova, ki podpira resolucijo Norveške o popolni odstranitvi plastičnih odpadkov iz oceanov. »Če se bodo s temi dolgoročnimi cilji strinjale vse države, se bo to prav gotovo štelo za uspeh Združenih narodov.«
Vsekakor gre za bolj ambiciozne cilje, kot je dosedanja zaveza, da se do leta 2025 bistveno zmanjšajo vnosi odpadkov v morje. Toda okoljevarstveniki opozarjajo, da so načrti brez časovnih okvirjev obsojeni na propad.
Tisha Brown iz Greenpeacea je za BBC News povedala: »Pozdravljamo prizadevanja za bolj udarno izjavo, vendar glede na milijarde ton, ki pristajajo v oceanu, potrebujemo veliko bolj urgentno akcijo. Proizvajalci morajo prevzeti odgovornost za svoje izdelke, vsi pa se moramo premisliti o svojim potrošniških navadah, ki poganjajo vso to produkcijo.«
Ukrepati bo morala civilna družba in posamezne vlade
»Proces ZN je počasen,« je priznala Svenssonova. Kot poudarja, bi lahko trajalo 10 let, da bi prišlo do sprejetja dogovora v okviru ZN, za njeno izvedbo pa bi potrebovali še dodatni dve leti. Ne moremo čakati tako dolgo, pravi. Civilna družba bo morala z močnimi akcijami pritisniti na podjetja, da se bodo spremenila. Le-ta lahko svoje oskrbovalne verige spremenijo zelo hitro. In prav tako bi posamezne vlade morale ostreje in hitreje ukrepati.
»Imam občutek, da je sedaj pravi trenutek, da ukrepamo. Le pohiteti moramo,« je še dodala.
