Pobudnika akcije Daj se na seznam – Zavod za transfuzijsko medicino RS (ZTM) in Združenje bolnikov s krvnimi raki Limfom & levkemija – sta cilj akcije, da se v register darovalcev krvotvornih matičnih celic letos vpiše 3000 novih članov, celo presegla: pristopilo je 3236 ljudi. S tem je register dosegel 20.000 vpisanih ljudi in povečal možnosti bolnikov s krvnimi boleznimi za učinkovito zdravljenje.

»Na ZTM so bili že pred 25 leti vztrajni ljudje, ki so imeli vizijo in moč, da so začeli vzpostavljati projekt, ki je bil takrat na ravni razvitih držav, saj tudi v Nemčiji letos praznujejo 25 let svojega registra,« je bil v sredo na prireditvi ob obletnici registra, ki deluje v okviru ZTM, ponosen direktor Danijel Starman. Z razširitvijo registra razširijo možnosti, da domačim bolnikom poiščejo domačega darovalca. S tem celic za zdravljenje ni treba prenašati v tujino in se vsi procesi opravijo doma, je spomnila strokovna direktorica zavoda Polonca Mali.

Med mladimi je veliko altruizma

Register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija Donor se z letošnjo širitvijo po številu članov uvršča med srednje velike. »20.000 darovalcev proti 30 milijonom darovalcev v svetovnem registru morda ne zveni veliko, vendar od pet do šest slovenskih darovalcev na leto poskuša rešiti življenje tujim bolnikom in prav toliko domačim, to pa zagotovo ni zanemarljivo,« je razložila vodja centra za tipizacijo tkiv in registra Blanka Vidan Jeras.

Letos so uvedli nov način jemanja vzorcev za tipizacijo, z brisom ustne sluznice, kar je postopek pridobivanja vzorcev zelo poenostavilo. Pošiljko s priborom za odvzem vzorca lahko ljudje prek spleta naročijo domov in sami opravijo bris. Prek spleta se lahko vpišejo tudi v register. Na tak način so se pri ZTM približali mladim ljudem. Po besedah Primoža Poženela, medicinskega vodje registra, si med člani najbolj želijo prav mladih do 25. leta starosti, saj so ti najbolj vitalni, najbolje prenašajo odvzem krvotvornih matičnih celic in tudi rezultati presaditev so pri takih darovalcih najboljši. »Z dobrim odzivom na akcijo so mladi pokazali visoko stopnjo altruizma,« je povedal.

Za učinkovito zdravljenje s presaditvami krvotvornih matičnih celic je nujna dobra povezava med transfuziologi in Kliničnim oddelkom za hematologijo UKC Ljubljana, kjer presaditve opravljajo. Danes lahko veliko bolnikov zdravijo tudi brez presaditve, za bolnike, ki imajo slabo napoved poteka bolezni, pa je presaditev edina možnost zdravljenja, je povedal hematolog Samo Zver. V UKC Ljubljana opravijo do 130 presaditev pri odraslih in otrocih na leto, od teh je 40 alogeničnih, kar pomeni, da jim presadijo celice drugega človeka. Le v tretjini primerov celice darujejo brat ali sestra bolnika, v dveh tretjinah primerov celice podarijo nesorodni darovalci. Darovalca najdejo za 80–90 odstotkov bolnikov: ne vedno optimalnega, a še vedno dovolj primernega, da reši življenje bolniku.

Cilj: dolgoročna rast registra

Po besedah predsednice združenja Limfom & Levkemija Kristine Modic do konca leta načrtujejo še tri akcije, zato se bo register razširil še za nekaj sto vpisov. Poleg članic združenja so k temu uspehu pripomogli številni prostovoljci na terenu: predstavniki registra, aktivisti ŠOU, ki so po fakultetah širili glas o akciji, študenti obeh medicinskih fakultet, mediji... Akcijo so finančno podprla številna podjetja, ki so prispevala tudi skupinske vpise v register.

»Naš cilj je dolgoročna rast registra. Potrudili se bomo, da bo pobuda Daj se na seznam živela naprej, s tem pa tudi upanje slovenskih bolnikov s krvnimi raki,« je povedala Modičeva. Register je namreč treba neprestano dopolnjevati, saj ljudje po 60. letu starosti niso več primerni darovalci krvotvornih matičnic celic in jih morajo izključiti iz registra.