Tillerson je povedal, da je ameriški predsednik Donald Trump že med lansko predsedniško kampanjo dejal, da želi boljše odnose z Rusijo. »Vendar pa je težava, ki stoji na poti, Ukrajina,« je povedal na novinarski konferenci po ministrskem zasedanju. »Lahko imamo različna mnenja na drugi področjih, ko pa ena država napade drugo, je to razlika, ki jo je težko spregledati ali premostiti,« je poudaril.
Washington in Moskva sta načelno podprla idejo, da bi v vzhodno Ukrajino poslali oborožene modre čelade Združenih narodov, ki bi se pridružile opazovalcem Ovseja, ki so že na terenu. Odprto naj bi bilo predvsem vprašanje mandata te misije, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija predvideva, da bi imela misija ZN zgolj mandat zaščite opazovalcev Ovseja, zahodne sile pod vodstvom ZDA pa si želijo, da bi imela misija širši mandat, v prvi vrsti tudi nadzor premirja in preiskovanje njegovih kršitev. Ne želijo si, da bi se zgolj z opazovanjem dogajanja na frontni črti ustvaril zamrznjen konflikt, ki bi de facto potrdil ozemeljske pridobitve upornikov in s tem Rusije.
Obtožbe o dvoličnosti Zahoda
Vodja ruske diplomacije je v svojem otvoritvenem nagovoru Zahod obtožil dvoličnosti. Ameriška ideja »robustne misije« bi po njegovem mnenju vodila v okupacijsko silo, s čimer bi »pokopali paket ukrepov, ki jih je soglasno potrdil Varnostni svet ZN, in problem reševali s silo«.
Tillerson se v svojem nagovoru ni neposredno dotaknil te misije, je pa Lavrovu navrgel, da je Rusija tista, ki pravzaprav ogroža sedanjo neoboroženo opazovalno misijo. Poudaril je tudi, da ZDA ne bodo odpravile sankcij proti Rusiji, dokler se ta ne bo umaknila z anektiranega ukrajinskega polotoka Krim in zasedenega vzhodnega dela Ukrajine.
