Reševanje problematike o visokih odškodninah denacionalizacijskim upravičencem, ki se je odprla na novembrski redni seji, je želela poslanska skupina Levica na današnji nujni seji pospešiti s predlogom, da vlada v dveh mesecih že predloži spremembe zakonodaje. Ta bi po predlogu Levice določila, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki niso uveljavili možnosti gospodarjenja z denacionaliziranim premoženjem, Sklad RS za kmetijska zemljišča ni zavezan do izplačila odškodnine, ki presega višino dohodkov, ki jih je prigospodaril v obdobju pridobitve te možnosti.
Na novembrski redni seji so sicer člani odbora vladi predlagali spremembe, ki naj gredo v smer spremembe zakona, ki določa zamudne obresti, in sicer tako, da se te znižajo z osem na štiri odstotke ter da prilagodi zakonodajo tako, da v primeru denacionalizacijskih upravičencev, ki ne pristopijo k upravljanju, ti niso upravičeni do odškodnine, ki bi presegala zaslužek, ki ga je sklad z nepremičnino dosegel.
»Daleč največ delež odškodnin gre Cerkvi«
Violeta Tomić (Levica) je spomnila, da plačilo omenjenih odškodnin predstavlja veliko finančno breme za sklad, saj zahtevki trenutno znašajo 34,9 milijona evrov, od leta 2003 do oktobra letos pa je sklad izplačal že 24 milijonov evrov.
»Zanimivo je, da se kmetje, ki živijo v Sloveniji in so dobili kot denacionalizacijski upravičenci vrnjeno zemljo, za odškodnine večinoma niso odločali. Vzeli so zemljo in začeli z njo gospodariti. Daleč največ delež odškodnin gre Rimo-katoliški cerkvi in upravičencem, ki živijo v tujini, to so različni nekdanji veleposestniki iz Avstrije in Madžarske,« je opozorila Tomićeva in dodala, da bo sklad postal predvsem molzna krava za nekatere, ki se jim bolj splača dobiti odškodnino kot gospodariti z zemljo.
Da vprašanje odškodnin ni novo, pravi tudi kmetijski minister Dejan Židan. Trenutno več ministrstev usklajuje mnenja in išče morebitne rešitve. »Vlada je velikokrat poskusila to spremeniti, a smo vedno trčili v pravni red,« je dodal.
Ministrstva tako ponovno preučujejo možnost, da bi se obresti za te primere obravnavalo kako drugače. Kot je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, potekajo pogovori glede prevzema premoženja in prevzema zemljišč v času denacionalizacijskega postopka.
