Ko so španski zgodovinarji te dni restavrirali kip Jezusa iz 18. stoletja, so naleteli na nenavadno najdbo. V kipovi zadnjici so namreč našli dva zvitka papirja, za katera se je izkazalo, da gre za nekakšno časovno kapsulo.

Na kipu Jezusa na križu iz cerkve St. Agueda v severni Španiji so se začele pojavljati razpoke, zaradi česar so se ga namenili restavrirati. Gemma Ramirez iz madridskega podjetja Da Vinci Resaturo, ki se ukvarja z restavriranjem, je povedala, da so pri pri dvigovanju kipa na restavratorsko mizo ugotovili, da je nekaj v njem. Ko so pregledali zadnji del kipa, so spoznali, da je kipova zadnjica pravzaprav votla, v njej pa so našli dve porumeneli pismi z letnico 1777. Podpisani sta z imenom Joaquin Minguez - gre za kaplana iz katedrale Burgo de Osma.

Kaplan je natančno popisoval vsakodnevno dogajanje

V pismih je Minguez nadvse natančno popisoval dnevna ekonomsko-kulturna dogajanja v regiji. V pismih piše tudi o boleznih, ki so takrat pestile prebivalstvo regij v severni Španiji. Kot navaja National Geographic, pa se avtor v pismih ni omejil zgolj na dogajanje v bližnji okolici, pač pa nekaj besed nameni tudi širšemu dogajanju. Tako zapiše, da je na prestolu kralj Carlos III. in da je dvor v Madridu. Omeni celo zloglasno špansko inkvizicijo, ki je delovala v obdobju med letoma 1478 in 1834.

Zgodovinarji niso povsem prepričani, s kakšnim namenom je kaplan pisal pisma. »Menimo, da je precej verjetno, da jih je zasnoval kot časovno kapsulo za prihodnje generacije,« je za španski El Mundo dejal zgodovinar Efren Arroyo. Dodal je, da je najdba precej nenavadna, saj v cerkvenih kipih običajno ni skritih sporočil.

Najdena pisma so bila poslana na nadškofijo v Burgosu, kjer bodo hranjena. Restavratorji pa so, da bi upoštevali željo avtorja pisem, kopijo dali tja, kjer so jih našli – v kipovo zadnjico.

Najdba pisma kip Jezus Španija Burgos restavriranje kaplan