Obhodi kurentov so druga slovenska znamenitost, ki je uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ta velja za enega najvidnejših načinov varovanja kulturne dediščine človeštva. Če se je pri vpisu Škofjeloškega pasijona še nekoliko zatikalo, prvo nominacijo so namreč vložili že leta 2012, a jim je vpis uspel šele lani, je šlo tokrat bolj gladko. Obhod kurentov je bil predlagan lani in na seznam uvrščen letos, nominacijo pa je Unescov odbor označil za vzorčno.
Obhodi kurentov spadajo med najvidnejše tradicionalne pustne šege pri nas, kurent pa se kot prepoznaven pustni lik v dokumentih pojavlja vsaj od leta 1880. Čeprav so na seznam vpisani obhodi, v to prakso sodi tudi znamenita kurentova oprava. V nominaciji je sicer opredeljeno območje, na katerem se pojavljajo skupine kurentov, gre predvsem za območje severovzhodne Slovenije, vendar kot poudarja Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, kjer so koordinirali pisanje nominacije, vpis točno določenih skupin kurentov na Unescov seznam ne omejuje teh figur pri nastopanju v drugih okoljih.
»Uspešna nominacija je prvenstveno povezana s častjo, ki nosilcem in vsem drugim nalaga veliko odgovornost. Sedaj ni več prostora za takšno ali drugačno banalizacijo, takšno ali drugačno skrunjenje tega globokega poslanstva. Odslej bo vsak posameznik moral sprejeti odgovornost za pravilno pojmovanje in ohranjanje te dediščine,« pa je o uspešni kandidaturi povedal Štefan Čelean, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, ki je prav tako sodelovalo pri pisanju nominacije.
Vpis na seznam spodbudil Škofjo Loko
Med glavne prednosti seznama udeleženi pri pripravljanju nominacije navajajo predvsem mednarodno prepoznavnost običaja, čeprav uvrstitev na Unescov seznam prinaša tudi druge prednosti in obveznosti. Kot nam je povedal Jernej Tavčar iz kabineta župana Škofje Loke, je vpis sprva pomenil predvsem spodbudo za druge dejavnosti, povezane s pasijonom.
Z vpisom na Unescov seznam so se zavezali spoštovanju tradicije in tudi tega, da se pasijon uprizarja vsakih šest let v velikonočnem oziroma pasijonskem času, na štirih prizoriščih v starem mestnem jedru. »Pri Unescu so zelo striktni glede tega, da se držimo avtentičnosti, da ne smemo podlegati komercializaciji in pasijona na primer uprizarjati poleti, ko bi morda prišlo več gostov. To je vendarle ljudsko-verska igra, ki je vezana na prostor in čas in takšna mora tudi ostati,« je pojasnil Tavčar.
Prednosti vpisa na seznam so seveda tudi finančne. Biti vpisan tako v državni register nesnovne dediščine kot na Unescov seznam predstavlja dva najpomembnejša kvalifikatorja pri prijavi na razpise za evropska sredstva. Kako bo to konkretno vplivalo na uspešnost Škofje Loke na (mednarodnih) razpisih v prihodnje, še ne vedo, saj bo naslednji pasijon na sporedu šele leta 2021, zato bodo finančne posledice vpisa verjetno prej začutili na območju kurenta.
Najbolj zagreto na seznam uvrščajo hrvaško dediščino
V naši bližnji okolici po številu vpisov na Unescov seznam prednjačijo Hrvati, ki jim je na seznam uspelo uvrstiti že 15 enot, med drugim tudi mediteransko dieto, ki so jo prijavili z več drugimi državami, ter večglasno petje v klapah. Letos je slovensko kulturno ministrstvo za vpis na seznam oddalo še nominacijo za klekljanje čipk v Sloveniji, Republika Ciper pa večnacionalno nominacijo za suhozidno gradnjo, ki jo je skupaj z njo pripravilo še osem držav – Bolgarija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica.
