Če govorimo o razočaranjih dosedanjega dela nogometne lige prvakov, potem se je na vrhu brez debate znašel madridski Atletico. Moštvo trenerja Diega Simeoneja je v skupini, v kateri so bili še Roma, Chelsea in Quarabag, zasedlo tretje mesto in se tako za letos poslovilo od najprestižnejšega evropskega klubskega tekmovanja, v katerem je bilo v letih 2014 in 2016 finalist. Mnogi so mnenja, da je bil padec Atletica neizogiben.

Vodstvo kluba je v zadnjih letih želo pohvale, saj je brez številnih megalomanskih nakupov zgradilo ekipo, ki je postala strah in trepet v evropskem nogometu, tokrat pa je bilo obravnavano kritično. Zaradi nepravilnosti v poslovanju je Atletico prejel prepoved registracije novih igralcev v letošnjem poletnem prestopnem roku, ob tem pa se je po mnenju mnogih prehitro preselil na nov stadion, ki še nima pravega domačega občutka. Skupek vsega je izpad iz lige prvakov po skupinskem delu, kar je tako za trenerja Simeoneja kot za igralce veliko razočaranje. Argentinski strateg bo od januarja, ko poteče prepoved registriranja novih igralcev, sicer lahko računal na okrepitvi Vitola in Diega Costo, a je to trenutno slaba tolažba. Atletico bo letošnjo evropsko avanturo nadaljeval v evropski ligi, kjer je eden glavnih kandidatov za končno zmago. »Izpad iz lige prvakov ni posledica remija proti Chelseaju. Luknjo smo si skopali že pred tem. Na prvi tekmi proti Romi smo imeli ogromno priložnosti za dosego gola, a na koncu le remizirali z 0:0. V drugem krogu nam je Chelsea zmagoviti gol zabil v zadnji minuti, glavna spodrsljaja pa sta bila proti Quarabagu, kjer smo zbrali le dve točki,« je misli strnil slovenski vratar v Atleticovih vratih Jan Oblak.

Na zadnjih 23 evropskih tekmah je na nekdanjem stadionu Vicente Calderon Atletico izgubil le enkrat, na novem Wanda Metropolitano pa je klonil že ob krstu na mednarodni sceni, ko je bil z 2:1 boljši Chelsea. To je bil za Madridčane velik udarec in navdušenje ob odprtju objekta se je tako rekoč nemudoma razblinilo. A tudi v tem Atleticovi igralci niso iskali izgovorov. Najbolj odkrit je bil Saul. »Moramo biti samokritični. Sami smo krivi za neuspeh, saj nismo bili kos nalogi. Vsi omenjajo obračuna proti Quarabagu, a tu so bile tudi nekatere druge napake. Morda celo največjo sem storil sam, ko sem proti Romi na prvem obračunu zgrešil prazen gol. Na uvodu v ligo prvakov smo imeli težave v napadu, kar se je nato vleklo do konca. Vseeno bom zgrešeno priložnost proti italijanskemu moštvu sanjal še dolgo. Če bi zadel, bi bile stvari v tem trenutku gotovo povsem drugačne.«