Tukaj je seveda pomislek, da so morda cene na kapitalskih trgih le precenjene. Potem ko je regulator (centralne banke) poskrbel za banke in naredil javni dolg bolj vzdržen s kvantitativnim sproščanjem, obstaja možnost, da se je tveganje v smislu precenjenosti določenega naložbenega razreda preselilo na kapitalske in druge trge. Morda je kazalnik tega, kar se lahko zgodi v bližnji prihodnosti, novembrsko dogajanje na nekaterih segmentih kapitalskih trgov, kakor je padec v segmentu trgov v razvoju, predvsem pa novembrskega korekcija tehnoloških delnic. V bližnji prihodnosti in v letu 2018 je kar nekaj možnih izvorov tega tveganja, da se veselje in stabilna rast, ki smo ji bili priča na kapitalskih trgih, tudi na splošno in ne samo v nekaterih segmentih skorigira. Eden od teh rizikov je v izvajanju in določanju monetarnih politik centralnih bank po svetu, ko centralne banke pazijo, da ne zadušijo rasti svojih gospodarstev s prehitrim dvigovanjem temeljnih obrestnih mer na eni strani, po drugi strani pa predolga ohlapna monetarna politika lahko pomeni inflacijsko nevarnost. Uravnavanje finančnega termometra s strani pomembnejših svetovnih centralnih bank in interakcija njihovih ukrepov bo eden ključnih dejavnikov, ki bo vplival na gibanje cen na kapitalskih trgih leta 2018. Trgi za ameriški Fed, ki se bo sestal v naslednjem tednu, pričakujejo dvig temeljne obrestne mere z 1,25 na 1,5 odstotka. Poleg tveganj prezgodnjih ali prepoznih dejanj centralnih bank pa je razvoj političnega dogajanja očitno vedno bolj pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje cen. Ekstremno politično dogajanje pa predvsem izvira iz politik, ki povzročajo veliko neenakost in preprečujejo socialno mobilnost, kar lahko povzroči večji javni dolg, inflacijo in nižje dobičke za investitorje.

borzni komentar