Tako blizu in povrhu tako dolgo. Več kot eno uro je Maribor vodil proti Sevilli. Najdlje, prvi zmagi naproti v Ljudskem vrtu v ligi prvakov. Ne proti Chelseaju doma ne proti Schalkeju v gosteh ni držal vodstva tako dolgo. Debelo uro. Blizu je bila prva zmaga v ligi prvakov v Ljudskem vrtu. Čeprav je šlo za slovo, je Maribor na zadnji tekmi pokazal najboljše. »Maribor je vaš matador!« so gostom z rdečo pomahale viole. Še ognjemet je zasvetil. In še pravi čas, do gola Marcosa Tavaresa. »Zelo lepo je, spet me je Miki zadel na drugi stativi,« se je nasmejal kapetan. In nato je izrekel tisto besedo, ki je šla tudi na koncu, po še tretjem remiju (pre)pogosto iz ust. Škoda. »Škoda, da ne gremo naprej, ampak drugo leto se borimo za še enkrat lige prvakov! Pofajtali pa smo do konca!«
Ko so ga v soboto, po rekordnem 131. golu, vprašali, kakšen je njegov cilj zdaj, mu je Darko Milanič prišepnil »gol v sredo«. Milanič mu je prišepnil, Martin Milec pa spet podal. Še tretja asistenca zapored za Milca, ki se je vrnil ne samo v Ljudski vrt, temveč v najboljšo formo (kariere) v ravno pravem času. Še tisto, kar je napovedal za televizijske kamere Miran Pavlin, je držalo. Maribor je s takšno postavitvijo, kjer je bila sredina nepredušno zaprta s trojico Pihler-Kabha-Vrhovec, organizirano, a motivirano čakal na svojo priložnost. Sevilla je imela žogo, Maribor pa priložnosti. Ker je bil pristop v glavah pravi, se je dalo igrati. Če so se na Anfieldu in tudi v Moskvi razburjali in tudi čakali na sodnika, so zdaj vzeli žogo. Marwan Kabha jo je ekspresno podaljšal do Milca, ta pa v polnem sprintu naravnost na glavo Tavaresa. In je dočakal. Sanje. Še Milanič je trznil z glavo, cel stadion jo je s kapetanom trznil, butnil in pomeril v gol. Rico ni bil niti blizu. »Zelo lepo je zabiti gol, to sem sanjal. Gol je prišel v pravem trenutku, remi doma je lep!« je bil gola vesel Tavares.
Ker je istočasno Liverpool (do)tolkel Spartak, Sevilli prejeti zadetek ni ravno pokvaril večera. Vendar razen Everja Banege niso imeli razpoloženega moža v prvem polčasu, Wissam Ben Yedder, strelec hat-tricka v Andaluziji, je žogo komaj videl. In to čeprav so Pihler, Viler in Bohar v nevarni situaciji nespametno zapravili žogo. Sevilla ni bila v prvem polčasu razpoložena niti za darila. So pa gostje pokazali več v nadaljevanju, vendar je Banegi in Pablu Sarabii Jasmin Handanović takoj ubranil oba poskusa. Vrhunsko, mojstrsko. Kar je bil le predfilm za vse, kar je sledilo. Wissam Ben Yedder je prišel do priložnosti, ki jo je čakal. Sam se je izmotal, pomeril, poskušal, vendar čez Handanovića ni zmogel. Nato pa… Vse, kar je bilo (pre)težko ubraniti, je Handanović ubranil. Pet strelov je ujel in pospravil. Nato pa šestič, ko je Sevilla res pritiskala, prejel gol, enega tistih, ki vzamejo voljo moštvu. Rezervist Ganso je pomeril, po sredini, polvisoko, tam je šla noter, kjer Handanoviću take žoge redko, a (pre)pogosto uidejo.
Vijoličastim je bilo lahko toliko bolj žal za zapravljenimi priložnostmi, zlasti Boharja, čeprav je Sevilla dominirala v nadaljevanju, Sarabia pa je vzel dih Ljudskemu vrtu v izdihljajih tekme, a stresel zunanji del mreže. »Škoda prejetega gola, zdaj že tretjič lahko rečemo škoda, morda smo bili mi še bolj nevarni,« je ocenil Milec. »Za nami je šest zanimivih, zelo težkih šest tekem, s tremi točkami smo lahko zadovoljni – tudi večje ekipe od nas so jih osvojile manj. Res si želim, da bi v bližnji prihodnosti še slišali himno lige prvakov.«
Še en remi, kjer je Maribor lahko legitimno razmišljal tudi o treh točkah – pa ne tistih na sklepnem računu v skupini, kjer se je dalo tekmovati in kjer je vsak imel tudi zelo slab večer (Liverpool v Sevilli s 3:0 na 3:3, Sevilla v Moskvi, Maribor in Spartak proti Liverpoolu 0:7). Maribor je znova osvojil tri točke s tremi remiji. »Osvojili smo veliko točko. Odigrali smo proti odlični ekipi, ki nas je utrujala vso tekmo. Ampak lahko sem ponosen, odlično ligo prvakov smo odigrali,« je svojo prvo sezono v ligi prvakov pospremil Darko Milanič.
