Ruska federacija se je z ogorčenjem odzvala na odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki je ruskim športnikom zaradi sistemskih dopinških škandalov prepovedal nastop pod njihovo zastavo na prihajajočih igrah v Pjongčangu. Ena najskrajnejših odločitev MOK v olimpijski zgodovini močno presega športne okvire, po svetu pa sproža različna mnenja.
V Pjongčangu ne bodo izobešali ruskih zastav, iz zvočnikov ne bo donela ruska himna. Športna velesila plačuje davek z iger v ruskem obmorskem letovišču Soči leta 2014, ko je dokazljivo zlorabila dopinška pravila in osvojila rekordno število kolajn.
Rodčenkov vlekel vse niti
Kanadski profesor prava Richard McLaren in švicarski preiskovalec Samuel Schmid sta v obsežnih poročilih ugotovila, da je ruski državni vrh podpiral dopinško prevaro, s pomočjo katere naj bi največja država na svetu postala nepremagljiva športna sila v najelitnejših olimpijskih panogah.
V zloglasnem dopinškem laboratoriju v Sočiju je z načrtnim menjavanjem urinskih vzorcev vse niti vlekel ruski zdravnik Grigorij Rodčenkov, ki je kasneje prejel tudi nagrado ruskega predsednika in velikega športnega navdušenca Vladimirja Putina. Rodčenkov je po seriji obtožb pred dvema letoma pobegnil v ZDA, njegova sodelavca Vjačeslav Sinev in Nikita Kamajev pa sta lani umrla v sumljivih okoliščinah.
MOK je petindvajsetim ruskim športnikom naložil dosmrtno prepoved nastopanja na olimpijskih igrah, ob tem pa je globoko posegel v politično sfero. V Pjongčangu po službeni dolžnosti ne bo nikogar z ruskega ministrstva za šport, visoke kazni so prejeli tudi pomembnejši športni in politični funkcionarji. Najbolj izpostavljen je namestnik predsednika Putina in nekdanji ruski minister za šport Vitalij Mutko, ki se nikdar več ne bo smel udeležiti olimpijskih iger. Mutko je tudi predsednik organizacijskega odbora za izvedbo svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bo prihodnje leto gostila Rusija. Mutko je bil tudi vplivni podpornik Aleksandra Čeferina v njegovi tekmi za predsedniški položaj Evropske nogometne zveze (Uefe). MOK je Rusiji med drugim naložil plačilo 15 milijonov dolarjev, kolikor znašajo stroški poglobljenih dopinških preiskav, ki so privedli do ostrih ukrepov.
Kremelj: Glave naj se ohladijo
Neomadeževani ruski športniki bi vendarle lahko nastopili v Pjongčangu, vendar pod nevtralno olimpijsko zastavo, kar pa mnogi državniki in športni funkcionarji označujejo kot nesmisel. Organizacija Gracenote je izračunala, da bi bila Rusija v Južni Koreji med najuspešnejšimi državami po številu osvojenih kolajn, saj bi jih po virtualni napovedi dobila osemnajst. Končno odločitev naj bi ruski olimpijski komite sporočil prihodnji torek, odzivi javnosti in športnikov pa so različni. Ruska državna televizija je že odpovedala načrtovane prenose olimpijskih iger iz Pjongčanga, iz Kremlja pa so sporočili, da odločitve ne bodo sprejemali v navalu čustev. Kot kaže, bodo od MOK zahtevali dodatna pojasnila, uradna Moskva pa je vnovič zavrnila obtožbe o sodelovanju v sistemski dopinški prevari.
Del ruske politike odločitev MOK jemlje tudi kot nikoli končano nagajanje zahoda. »Vedno nas želijo zatirati. Vmešavajo se v naš način življenja, kulturo, zgodovino, zdaj so posegli še v šport,« meni predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Vodja skrajno nacionalistične stranke Vladimir Žirinovski odločitev MOK ocenjuje kot »športni in politični rasizem«, mnogi so ob tem pristavili, da zahod ob ostri športni prepovedi vpleta v predvolilno rusko tekmo, na kateri bo Putin naskakoval nov šestletni mandat na najvplivnejši funkciji v državi. Novico o vnovičnem sodelovanju na volitvah je sporočil ob današnjem srečanju v avtomobilski tovarni v Nižnem Novgorodu, ankete pa mu napovedujejo zanesljivo zmago. »Od naših prijateljev po svetu smo dobili že veliko zaušnic, a nam nobena ni spodnesla tal pod nogami. Niti v času druge svetovne vojne, niti ob razpadu Sovjetske zveze, niti ob zadnjih političnih sankcijah… Rusija je doslej preživela že vse,« je še pristavila Zaharova.
Putin ne bo oviral športnikov
Žrtve največje dopinške afere vseh časov so nedolžni ruski športniki, ki so se v zadnjih letih brez uporabe nedovoljenih sredstev pripravljali za nastop v Južni Koreji. S prepovedjo ruskih simbolov v Pjončangu je največji udarec doživela hokejska reprezentanca, ki je pred odločitvijo MOK veljala za eno od glavnih favoritinj za zlato odličje. Hokejski zvezdnik Ilja Kovalčuk je nemudoma pisal predsedniku Putinu in ga prosil za dovoljenje, da se čisti ruski športniki vendarle udeležijo iger in nastopajo pod olimpijsko zastavo. »Vzeli so nam himno in zastavo, ne pa časti. Bojkot bi pomenil predajo. Za mnoge ruske športnike bo to zadnja priložnost za nastop na olimpijskih igrah,« je omenil Ilja Kovalčuk. Ruska hokejska vrsta bi se morala v predtekmovanju olimpijskega turnirja pomeriti tudi s Slovenijo, vendar obstaja možnost, da bodo varovanci selektorja Karija Savolainena lahko zaigrali zgolj proti ZDA in Slovaški. Še vedno ni znano, ali bo ruska hokejska liga (KHL) prekinila tekmovanje v olimpijskem času. Vse več je namigov, da bo sledila vzoru iz NHL, ki svojim zvezdnikom ne dovoljuje odhoda v Južno Korejo.
Danes popoldne je stališče izrazil ruski predsednik Putin in očitno uslišal ruske športnike, ki so pripravljeni nastopiti pod olimpijsko zastavo. »Rusija ne bo bojkotirala olimpijskih iger v Pjongčangu. O tem ni nobenega dvoma. Če se želijo ruski športniki kljub prepovedi udeležiti iger, jim tega ne bomo preprečili. Nekateri so življenje posvetili nastopu na olimpijskih igrah, zato jim športnih sanj ne bomo vzeli,« je komentiral Vladimir Putin, ob tem pa dodal, da je MOK nepravično kaznoval ruski šport na kolektivni ravni. Ruske agencije ob tem navajajo še izjavo Putina, ki je dejal, da se kot predsednik države nikdar ni vmešaval v dopinško afero. »Svojim uradnikom nikdar nisem naročil, da mora Rusija kršiti pravila in osvajati kolajne na nečasten način,« je pristavil.
