»To je pomembno simbolno sporočilo,« je bila po izreku oprostilne sodbe olajšana Marija Javornik Krečič, »je konkreten prispevek k začetku preseganja patriarhalnosti na univerzi.« Zasebni tožnik, mariborski rektor Igor Tičar, sodbe ni hotel komentirati. Mariborsko okrožno sodišče je zapustil brez besed, v spremstvu soproge in pooblaščenca.
Tičar je v zasebni tožbi očital predsednici Visokošolskega sindikata Slovenije na mariborski univerzi dve kaznivi dejanji razžalitve. Zagrešila ju je menda s tem, ko je za medije komentirala rektorjeva sporna ravnanja.
Rektorjev (ne)odziv na domnevno spolno nadlegovanje na rektoratu, ki ga je izvajal njegov dotedanji tajnik Teodor Lorenčič, je v Večeru označila za sprenevedanje in osebni seksizem. Tičar se počuti razžaljenega tudi zaradi Dnevnikovega članka o tem, da je univerza naročila in plačala pravno mnenje, s katerim je rektor poskušal oporekati zakonitost pogojev njegove upokojitve. Javornik-Krečičeva je to potezo označila za malverzacijo, s katero naj bi Tičar poskušal zaobiti zakonske določbe glede prenehanja delovnega razmerja.
Subjektivna prizadetost ne zadošča za obsodbo
Tičar je prepričan, da ga je Javornik-Krečičeva hotela razžaliti in da ni šlo za strokovno kritiko. »V tožbi ne zahtevam nič materialnega, zgolj demanti izjav in opravičilo,« je trdil na uvodni glavni obravnavi. Po koncu dokaznega postopka pa si je rektor premislil. Njegov pooblaščenec, hišni univerzitetni odvetnik Janko Jerman mlajši, je sodnemu senatu predlagal, da naj Javornik-Krečičevo obsodi na denarno kazen v višini 300 dnevnih zneskov, kar v njenem primeru znaša skoraj 20.000 evrov. Sodišče je izreklo oprostilno sodbo. S tem ko je nastopil javno funkcijo in zasedel položaj rektorja, je Tičar dolžan prenesti več kritike kot slehernik, mu je sodbo utemeljila predsednica senata Barbara Nerat. V skladu z mednarodno pravno prakso je namreč pri vseh tistih, ki postavljajo na ogled svojo javno podobo, dopustna večja svoboda izražanja.
Sodišče v izjavah Javornik-Krečičeve ni zaznalo žaljivosti. Je pa sodnica nesporno kritizirala rektorja. »Če bi sodišče zaradi takšnih besed izrekalo obsodbe, bi demokratična družba utegnila zabresti v totalitarizem,« je prepričana sodnica, ki Tičarju sicer verjame, da je bil prizadet. »Vendar subjektivni občutek prizadetosti ne zadošča za obsodbo.«
Rektorjeve deklice in babe
Kritike je izrekla v kontekstu sindikalnega boja, je v svoji sklepni besedi poudarila Javornik-Krečičeva, ki je zaposlena na mariborski filozofski fakulteti na oddelku za pedagogiko. Izhajale so iz dejstev in so pomenile utemeljeno kritiko javne osebe. »Moja izjava o rektorjevem osebnem seksizmu je povsem resnična tudi zato, ker se rektor nikoli ni opredelil do seksističnih izpadov svojega zaupnika Teodorja Lorenčiča – ne javno, ne v odnosu do žrtve, ne v odnosu do zaposlenih.«
Spomnimo: kot je potrdila posebna komisija univerze, je Lorenčič trpinčil sodelavca in spolno nadlegoval sodelavko. Tičar je nato ukrepal zgolj navidezno: Lorenčiča je razrešil in ga premestil na drugo vodstveno delovno mesto, pri čemer bi ga moral premestiti v vsakem primeru zaradi sklepa delovne inšpekcije, ki je ugotovila, da je Lorenčič položaj glavnega tajnika zasedal nezakonito.
Akademski starešina s svojim obnašanjem in ravnanjem na mariborski univerzi utrjuje patriarhalno miselnost, je bila v svoji sklepni besedi kritična sindikalistka. »Mlajše kolegice naslavlja kot 'moje deklice', ženskam pa rad reče 'babe'. Po sociološko strokovni, znanstveni pa tudi po pravni plati je evidentno, da je bila moja izražena kritika rektorjevega osebnega seksizma upravičena in oprta na dejstva,« je povedala.
