V blejski Festivalni dvorani in njeni okolici je živahno. Kot se radi pošalijo delavci, ki opravljajo še zadnja dela, v naglici hodijo drug čez drugega. Do četrtka zjutraj namreč morajo biti vsa dela končana, saj v Zavodu za kulturo Bled, kjer upravljajo dvorano, pričakujejo tehnični prevzem. »V soboto bomo slavnostno odprli prenovljeno dvorano. Na prireditvi se bomo ob zvokih in besedah spominjali pomembnejših dogodkov, ki so se v tej dvorani odvijali, zato smo jo poimenovali Festivalna dvorana – iz starih v nove čase,« je napovedal direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik.

Temeljita prenova južnega dela blejske Festivalne dvorane je stala več kot pol milijona evrov. »Dvorana ni več sledila zahtevam poslovnih aranžmajev in ni bila več konkurenčna,« je brez dlake na jeziku povedal Završnik. »Zdaj bodo v njej lahko popolnoma nove prireditve, ki sprejmejo do 200 oseb v enoten prostor, tega pa lahko s premičnimi stenami predelimo v več manjših prostorov.« Tudi oprema ustreza potrebam sodobnih poslovnih in podobnih srečanj. »S tem bomo dvorano spet postavili na zemljevid za organizatorje dogodkov, s katerega je v zadnjem času izginila. Prostori so bili dotrajani, enako je veljalo za opremo,« je pojasnil direktor zavoda.

Dvorana se bo prilagajala dogodkom in ne obratno

»Spet bomo lahko organizirali dogodke, ki so za dvorano postali tradicionalni, a jih zaradi nefunkcionalnosti ni več mogla gostiti. To so razni šahovski turnirji, bridž turnirji in podobno. Takšni dogodki zahtevajo ravne površine, ki pa jih doslej v dvorani ni bilo dovolj,« je dejal Završnik. »Prenova dvorani, ki je že uspešno delovala, kar dokazujejo pretekli dogodki, prinaša dodano vrednost. Do zdaj se je stranka prilagajala dvorani, zdaj pa se bo dvorana prilagodila dogodku,« je o prenovi dvorane razmišljala vodja blejskega kongresnega urada Vesna Klemenčič.

»Govorimo o elitnem prostoru tik ob jezeru in z razgledom na jezero. Primeren bo tudi za druge aranžmaje, proslave, poslovne dogodke in podobno,« je dejal Završnik. Klemenčičeva je dodala, da je za blejski kongresni turizem takšna sodobna dvorana ključnega pomena. Bled sicer kongresni urad, ki deluje od marca letos, predstavlja kot primerno destinacijo za vladne in športne dogodke ter dogodke združenj, ki jih obišče največ 500 ljudi. »Pri mnogih dogodkih pridejo v poštev tudi druge dvorane v hotelih,« je dejala Klemenčičeva. »S kongresnim turizmom, ki se v glavnem odvija od novembra do marca, na Bledu podaljšujemo turistično sezono. S tem zaradi večjega obiska pridobijo vsi – ponudniki namestitev, restavracije in drugi.«

Bled je popolna kongresna destinacija

Naloga kongresnega urada je pripeljati na Bled čim več kongresov. Kako uspešno jo uresničujejo, bo po besedah Klemenčičeve vidno šele čez čas. Potencial, ki ga ima kraj, pa je po njenem mnenju ogromen. »Bled ima izjemne naravne danosti, hkrati pa lahko ponudi vse – od kongresne dvorane do hotelov, do katerih se je mogoče sprehoditi. Ima vso infrastrukturo, športne dejavnosti. Tudi oddaljenost od letališča in glavnega mesta je majhna, v kratkem času se da priti na Obalo…« je naštela Klemenčičeva in dodala: »Bled predstavlja popolno destinacijo za kongrese.«

Kljub temu bi bila lahko Festivalna dvorana še bolj po meri sodobnih dogodkov, je prepričan Završnik. »Širitev z južne strani ni mogoča, lahko pa bi jo povečali na severnem delu, a takšen poseg bi bil za naš zavod preobsežen.« Trenutni standardi na področju kongresne dejavnosti namreč po Završnikovih besedah narekujejo enako veliko zunanjo površino po kvadraturi, kot jo ima največja dvorana, s čimer se Festivalna dvorana kljub pravkar končani prenovi še ne more pohvaliti.

,