Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z ameriškimi biologi odkrili, da risi pri nas za sporazumevanje uporabljajo gozdne ceste, na katerih puščajo vonjalna sporočila. Ugotovili so, da je frekvenca teh sporočil največja do zdaj znana med vsemi vrstami mačk na svetu. Na tak način risi, največkrat z urinom in drgnjenjem z lici ob različne predmete, označujejo svoj teritorij.
Ugotovitve bodo v pomoč pri štetju populacije. Znano je, da je v Sloveniji le še nekaj risov, po besedah vodje projekta in sodelavca biotehniške fakultete Mihe Krofla jih je od 15 do 20. To se bo v bližnji prihodnosti spremenilo, kajti iz Karpatov, iz Slovaške in Romunije, bodo v okviru projekta Life Lynx v Slovenijo in Hrvaško naselili 14 risov. Cilj je, da bi se vsak od njih vsaj enkrat razmnoževal. Če tega posamezna žival ne bo dosegla (če bo na primer prej umrla), jo bodo nadomestili z novo.
Projekt bo trajal sedem let
»Naša populacija risov ima velike težave zaradi parjenja v sorodstvu. Ta projekt bo trajal sedem let. Spremljali bomo, kaj se z risi dogaja. Da bomo lahko uspešneje spremljali populacijo, je dobro vedeti, katera mesta uporabljajo za označevanje teritorija,« je dejal Miha Krofel. Dodal je, da je večina risov v Dinaridih na Notranjskem in Kočevskem ter da za ljudi niso nevarni, le redko pa za drobnico.
Do pomembnih podatkov so prišli tako, da so raziskovalci z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti ter gozdarskega inštituta skupaj z ameriškimi sodelavci šest zim sledili stopinjam risov v snegu. Analizirali so, kako označujejo svoj teritorij, rezultate pa objavili v člankih v dveh znanstvenih revijah. Kot pojasnjujejo raziskovalci, risi na tak način branijo svoj teritorij pred drugimi risi, vendar je pri tem bistven spol. Samec brani teritorij le pred drugimi samci, samica pa pred samicami, medtem ko so evrazijski risi do drugega spola tolerantni, tako samica v svoj teritorij sprejme le samca, samec pa le samico. »S takšnim teritorialnim sistemom risi sami regulirajo svojo številčnost in na tak način preprečujejo, da bi njihovo število naraslo do te mere, da bi zmanjkalo njihovega plena – srnjadi. Danes bi temu rekli, da risi s teritorialnostjo zagotavljajo trajnostno rabo svojega plena,« so zapisali raziskovalci in dodali, da se morajo risi med seboj sporazumevati in si izmenjavati informacije o zasedenosti teritorija, ki v Sloveniji v povprečju meri 21.500 hektarov.
Največkrat markirajo gozdne ceste
»Do zdaj se ni dobro vedelo, ali risi in druge živali markirajo naključno ali vedo, na katerih mestih je bolje puščati sporočila. Raziskava je pokazala, da to ni naključno, kajti označijo mesta, ki so zaščitena pred padavinami ali se na njih vonj bolj absorbira. Risi imajo ogromne teritorije in ne morejo vseh mest tako pogosto obiskovati,« je pojasnil Krofel.
Risi najraje označujejo mlade iglavce, ker dlje časa obdržijo vonj. Priljubljene za markiranje so tudi previsne skale, ker so dobro zavarovane pred padavinami. Rezultati raziskave kažejo tudi na to, da samci teritorij označujejo osemkrat pogosteje kot samice. Raziskovalci so za presenetljivo označili ugotovitev, da tako samci kot samice močno povečajo frekvenco markiranja, ko zavijejo na gozdno stezo, kjer v povprečju pustijo sporočilo vsakih 90 metrov. Krofel je v šali dejal, da so za slovenske rise gozdne ceste kot nekakšne oglasne deske ali facebook.
