Litijani odslej ne le statistično, temveč tudi simbolično spadajo v zasavsko regijo. Po več kot pol stoletja so namreč obudili rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših rudnikov na Slovenskem, in s tem v ospredje turističnih znamenitosti postavili tisto, po čemer bi lahko turistično slovelo celotno Zasavje – podzemnih rovih kot prizoriščih atraktivnih prireditev, kakršen je denimo Jamatlon, tek z ovirami po rudniku Trbovlje - Hrastnik, ki se je prav tako odvijal pretekli konec tedna v zasavskem premogovniku.
V rudniku Sitarjevec so kopali predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrovo, baritno in železovo rudo, leta 1886 so v litijski talilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili tudi srebro, še istega leta pa v državni kovnici na Dunaju izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev je rudnik leta 1965 prenehal obratovati, Litijani pa očitno do naravne dediščine državnega pomena gojijo prav posebna čustva, saj se je neposredno nad mesto povzpela tolikšna množica ljudi, da so nemara presenetili celo organizatorje, sicer vajene razmeroma slabega obiska tovrstnih prireditev.
Veliko ljudi se zato ni moglo preriniti pod namenski prireditveni šotor, kjer je zbrane pozdravila znanstvena svetnica Geološkega zavoda Slovenije Tea Kolar - Jurkovšek, in so preslišali velik del kulturnega programa, večina ljudi pa je ostala tudi pred vhodom v izvozni rov, kjer so uredili razstavo kamnin, rud in mineralov, starega rudarskega orodja, razstavo žganj, blaga, naravno obarvanega z rudniško vodo, ter nakita, izdelanega iz mineralov rudnika Sitarjevec.
Dodatni ogledi v tem mesecu
Do zdaj urejeni del rudnika, ki v notranjosti skriva edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti, je namreč dovolj velik le za majhne skupine obiskovalcev, a so se po izjemnem odzivu v Mestnem muzeju opravičili vsem, ki so morda domov odšli razočarani, in vse še enkrat povabili na oglede, za katere bodo datume objavili naknadno. Že zdaj pa je znano, da bo 21. decembra organiziran božični pohod z baklami od Mestnega muzeja Litija do rudnika nad mestom, ko si bo prav tako mogoče ogledati na novo odprti rov.
Računajo na evropska sredstva
A to je le začetek turizma na račun Sitarjevca, si obetajo na litijski občini. V prihodnje bi namreč radi uredili še nekaj več kot 600 metrov rovov, ki bi bili na voljo za manjše kulturne prireditve ali inovativno kulinarično ponudbo. Ker gre tudi v tem primeru za kar precejšen investicijski zalogaj, bo občina pri uresničitvi teh načrtov potrebovala partnerje oziroma sofinancerska sredstva. V občinskem proračunu so letos za Sitarjevec namenili 75.000 evrov, v prihodnjem letu imajo zanj rezerviranih 400 tisočakov, celotna naložba v rove pa je ocenjena na 800.000 evrov. V prvi vrsti računajo na sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v okviru projekta Interreg Slovenija-Hrvaška, kjer so neuspešno kandidirali že lani, znova pa se nameravajo na razpis prijaviti naslednje leto.
