Pomemben dejavnik je ogrevanje stanovanjskih hiš. V kar dveh tretjinah individualnih kurilnih naprav v Sloveniji namreč kurimo les, kar je eden glavnih virov onesnaženja zraka. Meritve zraka po Sloveniji kažejo, da je onesnaženost s prašnimi delci resen problem, ki se pojavlja skozi vse leto. Poleti pride bolj do izraza vpliv ozona, pozimi pa se predvsem v notranjosti države ob ustreznih vremenskih pogojih lahko pojavijo daljša obdobja izrazitega poslabšanja zraka. Količina prašnih delcev PM10 in PM2,5 (številki označujeta največjo velikost prašnih delcev v mikrometrih) naraste v obdobjih temperaturne inverzije, ki so ji izpostavljene slabo prevetrene kotline v notranjosti. Lanski december so tako zaznamovala redna opozorila o preseženih mejnih vrednostih – v Ljubljani so le tri dni izmerili vrednosti, ki niso presegale mejnih. Slab zrak je bil posledica intenzivnega ogrevanja ter dolgotrajnega obdobja brez padavin in s šibkimi vetrovi.
Najbolj onesnažujejo dizelski motorji in peči na drva
Najpomembnejši viri delcev, manjših od 2,5 mikrometra (PM2,5), so individualna kurišča in cestni promet. Male kurilne naprave so po podatkih ARSO v letu 2015 prispevale kar 74 odstotkov k skupnim izpustom teh delcev in so tako z občutnim naskokom prehitele promet, ki se z devetimi odstotki uvršča na drugo mesto. Tudi pri večjih delcih PM10 prispevajo male kurilne naprave kar 69 odstotkov k skupni količini prašnih emisij na letni ravni v Sloveniji. Tako visok delež je posledica neustreznih kurilnih naprav (slabo vzdrževani desetletja stari kotli za centralno ogrevanje, krušne peči, štedilniki na drva) in kurjenja vlažnih drv. Pri neučinkovitem gorenju se drva namreč dimijo in v ozračje ter na stene peči se odlagajo velike količine hlapnih snovi in saj, ki bi pri višji temperaturi zgorele v peči.
Individualni ukrepi lahko zmanjšajo onesnaževanje
Pri kotlih, ki delujejo po principu naravnega dimniškega vleka, so lahko temperature v kurišču tako nizke, da ne omogočajo popolnega izgorevanja. Takšni kotli so tudi bolj občutljivi na drva nižje kakovosti, kar po navadi pomeni, da imajo višjo vlažnost ali višji delež smol in tanina. Pri klasičnih kotlih lahko na učinkovitost zgorevanja precej vplivamo s kakovostjo drv in tehniko kurjenja. Z visoko temperaturo v kotlu poskrbimo za boljši zrak v okolici – uporabljamo suha in razcepljena drva, ki si jih za naslednjo sezono priskrbimo že na koncu prejšnje zime. Shranimo jih na suhem mestu, po možnosti tako, da omogočimo sušenje na vetru in soncu. Pri kurjenju jih v peč nalagamo tako, da je med posameznimi poleni dovolj prostora za kroženje zraka, nalagamo pa manjše količine razcepljenih polen. O učinkovitosti gorenja lahko precej zanesljivo sklepamo glede na videz ognja; živahen ogenj s svetlimi in dolgimi plameni kaže na dobro gorenje, temnejši plameni ki počasi plešejo po polenih, pa so znak slabega izgorevanja, ki obremenjuje okolje in peč.
Spodbude Eko sklada za učinkovitejše ogrevanje
Ukrepi za zmanjšanje vpliva individualnih kurišč na kakovost zraka so usmerjeni v posodobitev ogrevalnih naprav in osveščanje o pravilni tehniki kurjenja in pripravi drv, širše pa tudi v toplotno sanacijo objektov. Posodobitev ogrevalnih naprav se spodbuja prek Eko sklada z rednimi razpisi za nepovratna finančna sredstva ali s kreditiranjem individualnih okoljskih naložb, posredno pa na kakovost zraka vplivajo praktično vsi ukrepi okoljskega sklada. Neposredno najbolj vplivajo nove ogrevalne naprave, pa tudi toplotna sanacija objektov in drugi ukrepi za zmanjšanje potrebe po toplotni energiji. Nove ogrevalne naprave na biomaso morajo izpolnjevati stroge pogoje glede učinkovitosti, tako da so sredstva Eko sklada pretežno usmerjena v sofinanciranje peči s pirolizo oziroma s podpihom, kot lepše imenujemo kotle z vgrajenim ventilatorjem. Ta zagotavlja stalen dovod svežega zraka in zato izjemno visoko učinkovitost izgorevanja, ki presega tudi 90 odstotkov. Aktualne razpise Eko sklada lahko poiščete na spletni strani www.ekosklad.si.
Malo izgovorov za onesnaževanje
Analiza virov prašnih delcev v zraku številne preseneti, saj je vpliv industrije v primerjavi s prometom in kurjenjem neznaten. Razlogov za majhen delež industrije v celotnem naboru je več – v zadnjih desetih letih so se krepile storitvene dejavnosti, upada pomen kmetijstva in industrije, na cestah raste tovorni promet, les pa ponovno postaja pomemben energent. Tovarniški dimniki torej le niso tisto, kar slabša zimski zrak, temveč so to prijazni dimniki stanovanjskih hiš ter kolone tovornih in osebnih vozil. Kakovost zraka je s tem tudi v naših rokah, razlogov za korak v pravo smer pa več kot dovolj. Nekomu je blizu trajnostni odnos do okolja, drugega skrbi zdravje, tretjemu je pomemben prihranek drv in boljše stanje peči pri učinkovitem kurjenju. Kot rečeno – razlogov je dovolj, izgovorov pa malo.
