Nizke temperature poškodujejo popke in zelene dele rastlin; v določenih primerih so lahko ogrožene tudi korenine in olesenele veje. Rastlinske vrste se razlikujejo po občutljivosti na temperaturo. Toplotno najbolj zahtevne so nekatere specifične eksotične rastline, pri katerih temperatura pozimi ne sme pasti niti pod 20 stopinj Celzija, hkrati pa zahtevajo visoko zračno vlago. Večina bolj vsakdanjih eksotov v naših domovih, kot so različne palme, kaktusi, filodendroni, krasule in zunanje okrasne rastline, ni tako občutljivih in prezimovanje je manj zahtevno.
Nekatere prej, druge pozneje
Odpornost rastlin proti nizkim temperaturam je odvisna od značilnosti sorte ter od prilagojenosti konkretne rastline. S postopnim prilagajanjem rastline na mraz in s celoletno predano skrbjo bomo sčasoma vzgojili odporne in zdrave rastline, pri katerih bo manj možnosti, da jih nepopravljivo prizadene mraz. Najbolj občutljive rastline zato umaknemo že zgodaj jeseni, z drugimi, kot so na primer gorenjski nageljni, pa lahko počakamo precej dolgo. Znak za ukrepanje je nastop prvih jutranjih slan. Umikamo kaktuse, sukulente in balkonske okrasne rastline. Pelargonije in nageljni lahko zunaj počakajo precej dolgo, do takrat, ko je jutranja slana že reden pojav. Če so rastline bolj občutljive, jih lahko že prej zaščitimo z vrtnarsko kopreno ali čim podobnim in jih umaknemo v zavetje. Shranjene ob zidu, kjer ne piha in so po možnosti še dvignjene od tal, lahko do končne selitve počakajo še nekaj tednov.
Priročnost neogrevanih prostorov
Z izjemo eksotičnih zimzelenih rastlin in kaktusov, ki prezimujejo na temperaturah, višjih od deset stopinj Celzija, bo za ostale rastline zadostoval že neogrevan svetel prostor; garaža, delavnica, lopa. V njem morajo biti rastline zaščitene pred vetrom in prepihom, imeti morajo dovolj svetlobe in prostora. V hodnikih in stopniščih zlahka prezimujejo vse okrasne in balkonske rože, tudi zeliščne trajnice. Na primer rožmarin, ki preživi tudi temperature do –10 stopinj Celzija, a ga takšne vremenske skrajnosti močno izčrpajo. Zato ga je v notranjosti Slovenije smiselno posaditi v posodo, da ga jeseni umaknemo v notranjost. Okrasnim balkonskim rastlinam odstranimo stare cvetove, skrajšamo jim poganjke in odstranimo del listov. Čez zimo rastline občasno pregledamo za bolezni in škodljivci, zalivamo pa jih redko, kvečjemu enkrat na mesec ali še redkeje. Če imamo premalo prostora za prezimovanje vseh rastlin, lahko pelargonije in podobne sorte rož prisilimo v zimski počitek. Obrežemo jih in preselimo v nekoliko hladnejši prostor (ne pod 5 stopinj Celzija) z malo svetlobe. Spomladi jih preselimo ven in obilno zalijemo, kar jih bo zbudilo iz zimskega počitka.
V ogrevanih prostorih spremljajmo zračno vlažnost
Zimzelenim rastlinam deževnih gozdov – krasulam, monsteram, filodendronom, poleg njih pa tudi puščavskim kaktusom, ustrezajo ogrevani notranji prostori. Skozi vse leto jih lahko vzgajamo kot sobne rastline ali pa jih čez poletje prenesemo ven. Pozimi jih v notranjosti umaknemo od radiatorjev in drugih grelnih teles in jim izberemo srednje svetlo mesto brez neposrednega sonca. Dvojno življenje sobnim in zunanjim rastlinam popolnoma ustreza, jih moramo pa pozimi zaradi nižje zračne vlage pozorno opazovati. To so rastline, ki v naravi uživajo v vlažni podrasti deževnih gozdov, zato spremljamo zračno vlago v prostoru in jim pogosto vlažimo ali pršimo liste.
Zunanji bonsaji nujno potrebujejo zimo
Zunanji bonsaji so miniaturna drevesa v okrasnih loncih, ki pa niso posebne vrste rastlin, temveč zgolj tako vzgojene običajne vrste, kot so različne bukve, bori, javorji, lipa, breza. Drevesa, ki ne izhajajo iz tropskega ali subtropskega podnebja, zato v letnem ciklu potrebujejo menjavanje letnih časov in nujno nekajmesečno obdobje mirovanja z nizkimi temperaturami. Nizke temperature so del naravnega okolja bonsajev, a ti so zaradi plitvih posod in manj zaščitenih korenin občutljivi na dalj časa trajajoče nizke temperature. Zunanje bonsaje naj bi imeli skozi vse leto na izbranem prostoru, kjer ni prepiha, in zgolj nekaj dopoldanskega ali poznopopoldanskega sonca. Takšno zavetrno mesto zadostuje tudi čez zimo, če le poskrbimo za zaščitno posodo. Zelo učinkovite so tehnike, s katerimi posnemamo izolacijski učinek prsti, ki ščiti normalno rastoče drevo. Posode z drevesi lahko postavimo v večja korita, napolnjena z žaganjem, juto ali kakšnim drugim izolacijskim materialom, lahko pa bonsaj do roba posode prek zime kar vkopljemo v tla.
V nasprotju z zunanjimi bonsaji so notranji skoraj izključno tropske vrste dreves, zato zanje skrbimo podobno kot za njihove večje različice. Fikusi in krasule so tipični primeri sobnih bonsajev, ki čez zimo niso posebno zahtevni, če jih le umaknemo od radiatorjev. Pravi recept za zdrave rastline po koncu zime naj bo zaščita pred mrazom in vetrom, upoštevanje zračne vlage in izogibanje stresu – ne premikajte jih prepogosto, v skladu z navodili jim določite prostor in jim pustite čas, da se mu prilagodijo.
