Najboljše z vrha je knjiga s številnimi zdravimi kuharskimi recepti, ki so jih prispevali vrhunski slovenski kuharji. Njena posebnost je, da so recepti opremljeni z izračuni posameznih hranil, ki pomenijo pomembno informacijo predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo. Knjiga je tako, pravijo strokovnjaki, ki so bedeli nad recepti, v prvi vrsti namenjena njim, hkrati pa tudi vsem, ki jih veseli odlična kulinarika slovenskega izvora, vsem, ki skrbijo za svoje zdravje in cenijo zdravo prehrano.
»Ljudje s sladkorno boleznijo pogosto najprej pomislijo na omejitve pri prehrani. Diagnoza, pa naj gre za debelost, sladkorno bolezen, povišan holesterol, celiakijo, alergijo na določeno živilo ali kaj drugega, pogosto izzove strah, žalost in obup ob razmišljanju o spremembi prehrane. Pogosto se vprašajo, ali bodo sploh še lahko obiskali svojo priljubljeno restavracijo,« soočanja z diagnozami opisuje izr. prof. Nataša Bratina, predsednica Društva za pomoč otrokom s presnovnimi boleznimi.
Namesto diete zdrav življenjski slog
»Sladkor ni sestavina, ki jo vrhunska kuhinja ceni,« poudarja prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Dodaja šaljivo primerjavo, da je kuhanje s sladkorjem, ki med drugim povzroča zasvojenost, podobno, kot da bi jedem dodajali špirit. Redko uporabo sladkorja v jedeh, ki jih pripravljajo, zagotavljajo tudi kuharji, ki so pripravili recepte za knjigo. »Večina vrhunskih kuharjev pripravlja jedi tako, da so sestavljene iz malo ogljikovih hidratov, namesto sladkorja pa na primer raje uporabljamo med ali nadomestke,« pravi Jorg Zupan. Luka Košir ga dopolnjuje: »Če nam gostje, ki nameravajo priti k nam, kak dan prej povedo, da imajo sladkorno bolezen ali kakšno drugo težavo, jim jedi še lažje dodatno prilagodimo.«
Predvsem odraslim je v restavraciji nerodno omeniti, da bolehajo za sladkorno boleznijo, medtem ko starši to pogosto izpostavijo, kadar boleha njihov otrok, opaža Marcela Kloftar iz Vile Podvin, kjer so knjigo po izidu predstavili. Vendar pa nutricionistka in diplomirana inženirka živilske tehnologije Andreja Širca Čampa, ki je k nam prenesla šolo štetja ogljikovih hidratov, dodaja, da bolniki danes ne potrebujejo več diete. »Morda le za kratek čas. Potrebujejo pa spremembo življenjskega sloga, ki bi blagodejno vplivala tudi na marsikoga drugega. Če si bolniki, ki bolehajo za sladkorno boleznijo tipa 2, oblikujejo svoj življenjski slog in če so aktivni, si lahko privoščijo več v prehrani. Če pa ležijo na kavču, si lahko privoščijo manj.«
Maščob se ni treba tako bati kot ogljikovih hidratov
Širca-Čampova poudarja, da so prekomerno zaužiti ogljikovi hidrati tisti, ki povzročajo tegobe, kot je zaloga maščob v telesu. Prav zato je knjiga, šele druga tovrstna, opremljena z natančnimi vrednostmi posameznih sestavin v jedi. »Maščobe se ne smemo bati. Kuharji se je ne, saj je nosilec arome in okusa. Tudi beljakovin se ne smemo bati, a je treba paziti, saj se bodo spremenile v glukozo nekaj ur pozneje. Na splošno je treba jesti zmerno in redno, vsak dan enako količino hrane, ki naj bo sveža in lokalnega izvora. Tudi bolniki s sladkorno boleznijo si lahko privoščijo vrhunski kulinarični užitek.«
Število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, za katero vzrok ni znan, skokovito narašča, opozarja dr. Battelino, predvsem pri otrocih, starih manj kot pet let. Vsakih 12 let se njihovo število pri nas podvoji. Prav tako se predvsem med odraslimi povečuje število obolelih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je predvsem posledica nezdravega življenjskega sloga. Za zajezitev slednje med otroki pa gredo zasluge po mnenju Battelina predvsem smernicam zdrave prehrane v šolah in vrtcih.
