Jutri se bodo v Kataloniji tudi uradno začele aktivnosti pred volitvami za regionalni parlament, ki ga je centralna oblast razpustila 27. oktobra, ker je razglasil začetek procesa odcepitve, čeprav sta vlada in parlament v Madridu odcepitev razglasila za neustavno. Na predvečer začetka volilne kampanje pa je bila pozornost usmerjena v dve sodišči: madridsko, kjer so odločali, ali bodo iz pripora izpustili katalonske politične veljake, ter bruseljsko, ki odloča o tem, ali bo Belgija ustregla Španiji in ji izročila odstavljenega katalonskega premierja Carlesa Puigdemonta in štiri ministre, ki so zbežali, da ne bi doživeli enake usode kot njihovi vladni in strankarski kolegi.
Madrid popustil, a za malenkost
Vrhovno sodišče verjetno ni moglo bolj osrečiti Rajoyeve oblasti, saj je sklenilo glavne zagovornike katalonske neodvisnost še naprej držati za zapahi kot najhujše kriminalce. Ti se zato ne bodo mogli udeležiti predvolilne kampanje.
Izmed osmih nekdanjih katalonskih ministrov, ki jim grozijo obtožbe zaradi upora proti državi in zlorabe javnih sredstev, v priporu ostajata podpredsednik katalonske vlade Oriol Junqueras in katalonski notranji minister Joaquim Forn. Enako se je odločilo tudi glede voditeljev gibanj Katalonski narodni kongres in Omnium Cultural, Jordija Sancheza in Jordija Cuixartakija, ki sta v priporu že od 16. oktobra. Preostalih šest nekdanjih funkcionarjev razpuščenih regionalnih oblasti bo lahko pripor zapustilo po plačilu varščine v višini 100.000 evrov, kar je zelo visoka vsota.
Sodišče je s svojo odločitvijo očitno poskušalo pokazati demokratični obraz države, češ, tistim, ki ne spadajo med najhujše katalonske politične hudodelce, država ne brani udeležbe na volitvah. Hkrati pa je za zapahi obdržalo najbolj priljubljene katalonske politike in aktiviste, ki bi lahko s svojim agitiranjem idejo samostojnosti neposredno še bolj širili med Katalonci. Glede na javnomnenjske ankete bo v Kataloniji potekal hud boj za vsak glas.
Puigdemonta na volitvah ne bo
Belgijsko sodišče pa je sklenilo, da bo o izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta in štirih drugih nekdanjih ministrov, ki so se zatekli v Bruselj, Španiji odločilo 14. decembra, so sporočili odvetniki. Gre za postopek na prvi stopnji, na katerega se bosta lahko obe strani še pritožili. Puigdemontov odvetnik je v soboto zatrdil, da bodo Puigdemont in ministri ne glede na odločitev sodišča v Belgiji zagotovo ostali vsaj do katalonskih volitev 21. decembra, verjetno pa vse do sredine januarja, saj jim to omogočajo postopkovna pravila in roki. Puigdemont pa je znova očital Evropski uniji, da s svojim pasivnim stališčem do madridskega »nasilja« nad Katalonci vztraja pri povoženem legalizmu, ki nima zveze z realnostjo. Dodal je, da bodo v primeru zmage zagovornikov samostojnosti dobro premislili, ali bodo zaprosili za članstvo v takšni EU, ki se je spremenila v klub zastarelih in dekadentnih držav. Izrazil pa je dvom o tem, da bo Madrid priznal izid parlamentarnih volitev, če mu ne bo v prid.
V Kataloniji je sicer mirno. Na nedeljskem velikem protestnem koncertu v Barceloni, ki se ga je udeležilo nekaj deset tisoč ljudi, so znova zahtevali izpustitev vseh političnih zapornikov. Sporočili so, da bodo poulične proteste pripravljali vse naslednje dni, dokler ne bodo na prostosti.
V Španiji se nadaljuje bojkot katalonskega blaga, kar pa se pozna tudi na državni blagajni. Premier je namignil, da to ni najpametnejši način kaznovanja Kataloncev.
