Devetnajst finančnih ministrov evroskupine bo danes volilo novega predsedujočega skupini držav, ki so uvedle evro in svoje finančne politike usklajujejo v evroskupini. Sedanjemu predsedujočemu, finančnemu ministru v prejšnji nizozemski vladi Jeroenu Dijsselbloemu se namreč sredi januarja izteče mandat. Za predsedniški položaj v evroskupini se potegujejo štirje finančni ministri. Iz Portugalske za enega izmed najpomembnejših položajev v Evropski uniji kandidira Mario Centeno, iz Luksemburga se v tekmo podaja Pierre Gramegna, vzhodna Evropa pa je zastopana s Slovakom Petrom Kazimirjem in edino žensko kandidatko – Latvijko Dano Reizniece - Ozola.
Socialisti želijo ohraniti mesto šefa evroskupine
Glasovanje o novem šefu evroskupine bo tajno, za izvolitev pa bo zadostovala večina, torej glasovi desetih držav članic. Če v prvem krogu še ne bo noben kandidat dosegel tega števila, se bo glasovanje nadaljevalo, vse dokler ne bo dosežena potrebna večina, kandidati, ki jim po posameznem glasovalnem krogu ne bo kazalo najbolje, pa bodo lahko iz tekme tudi izstopili. Prvič v zgodovini evroskupine se za predsedujočega potegujejo kar štirje kandidati. Medtem ko sta bila prvi predsedujoči evroskupine Jean-Claude Juncker (skupini je predsedoval od leta 2004 do leta 2013) in Jeroen Dijsselbloem izvoljena brez protikandidatov, je tokratna tekma precej drugačna. Center Evrope oziroma države jedra evroskupine so namreč zastopane zgolj še z enim kandidatom, luksemburškim finančnim ministrom Gramegno. Ostali kandidati pa prihajajo iz tako imenovane evropske periferije. Portugalska je bila denimo v času finančne krize tudi sama predmet številnih zasedanj evroskupine, saj je morala za 78 milijard evrov pomoči sprejeti ostre varčevalne ukrepe. Slovaška in Latvija pa sodita med države, ki so evro sprejele med zadnjimi (Slovaška leta 2009, Latvija pa leta 2014).
Volitve za šefa evroskupine so vedno predstavljale del širše kadrovske kombinatorike v evropskih ustanovah, povezane pa so bile tudi z drugimi političnimi vprašanji. Države članice so vselej poskušale enakomerno porazdeliti nosilce najvišjih evropskih političnih institucij med osrednji politični skupini – med Evropsko ljudsko stranko in socialiste oziroma liberalce. Trenutno mesta predsednika komisije (Jean-Claude Juncker), predsednika parlamenta (Antonio Tajani) in predsednika evropskega sveta (Donald Tusk) pripadajo evropski ljudski stranki. Le Dijsselbloem sodi med socialiste. Prav to dejstvo mu je pomagalo tudi pri njegovi izvolitvi leta 2013, ko mu je takratni francoski predsednik Francois Hollande sprva nasprotoval zaradi njegovega zagovarjanja ostrih varčevalnih ukrepov. Po logiki politične pripadnosti torej v tokratno tekmo kot favorita vstopata zgolj Portugalec Centeno in Slovak Kazimir – oba po politični pripadnosti sodita na levi pol evropskega političnega spektra.
Portugalski favorit
Največ možnosti za izvolitev se pripisuje Centenu, ki si je pridobil podporo Španije, Italije in politične skupine socialistov, konstruktivne pogovore pa je imel tudi z Nemčijo in Francijo. 50-letni ekonomist je doktoriral na Harvardu, Portugalsko pa je po njenem izstopu iz triletnega programa evropske pomoči leta 2014 popeljal nazaj h gospodarski rasti. Odpovedal se je nekaterim varčevalnim ukrepom v javnem sektorju, zvišal je minimalno plačo in pokojnine ter prebivalstvo tako spodbudil k večji porabi. Toda številni strokovnjaki opozarjajo, da je Portugalska še vedno finančno močno ranljiva država.
Najresnejši protikandidat Centena naj bi bil slovaški finančni minister Peter Kazimir. Prav tako namreč prihaja iz »prave« politične skupine, ki bi ga lahko pripeljala do izvolitve, vendar naj realnih možnosti vendarle ne bi imel, ker med slovaškim predsedovanjem Evropski uniji ni izkazal pravih voditeljskih sposobnosti.
Zaradi porazdelitve najvišjih pozicij med glavni politični skupini se manj možnosti za izvolitev pripisuje Gramegni, ki sicer pripada liberalcem. Ovira zanj je tudi, da je njegovi državi že pripadla funkcija predsednika evropske komisije. O Gramegni se sicer dvomi še zaradi luksemburške afere Luxleaks, ko je država sklepala ugodne davčne dogovore z multinacionalkami. Za najmlajšo kandidatko, 36-letno latvijsko finančno ministrico Dano Reizniece - Ozola, je problematično, ker njena stranka Unija zelenih in kmetov ni povezana v nobeno evropsko politično skupino. Prav to bi sicer v primeru zapletov pri podpori za katerega od favoritov lahko postala tudi njena prednost. A jo po drugi strani bremeni njeno nasprotovanje sprejemanju evra, ko je bila s stranko še v opoziciji.
