Evropska komisija je nedavno predstavila ukrepe za zaščito pravic intelektualne lastnine, kar naj bi evropska podjetja, zlasti mala, srednja in zagonska podjetja spodbudilo k vlaganju v inovacije in ustvarjalnost. S pobudami bo lažje učinkovito ukrepanje proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, olajšani bodo čezmejni pravdni postopki, lažje pa bo tudi reševati položaj, v katerem je pet odstotkov blaga, uvoženega v EU (v vrednosti 85 milijard evrov), ponarejenega ali piratskega.
Nagrajeni za vlaganja v raziskave in razvoj
Komisija daje na voljo smernice in priporočila za uravnotežen in učinkovit sistem standardnih patentov, ki združuje dva cilja: da proizvajalci izdelkov lahko do tehnologij dostopajo na podlagi preglednih in predvidljivih pravil licenciranja; hkrati pa zagotoviti, da so imetniki patentov za svoje naložbe v raziskave in razvoj ter dejavnosti standardizacije nagrajeni, kar bi jih spodbujalo, da za vključitev v standarde ponudijo svoje najboljše tehnologije.
Večja preglednost in predvidljivost bi morali EU – in njenim številnim zagonskim podjetjem – dati prednost v svetovni tekmi na področju tehnoloških inovacij in priložnost, da v celoti izkoristi potencial 5G in interneta stvari.
Komisija namerava z ukrepi poskrbeti za enako visoko raven pravne zaščite in predvidljiv pravni okvir po vsej EU. Nove smernice pojasnjujejo, kako izvajati direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine iz leta 2004 (IPRED).
Manj ponaredkov na evropskem trgu
Direktiva se je izkazala za pomembno orodje v boju proti zlorabam pravic intelektualne lastnine, a države članice so si nekatere izmed določb v preteklih letih različno razlagale. Smernice razjasnjujejo ta vprašanja glede razlage, kar bo povečalo pravno varnost.
Industrijo želi spodbuditi k boju proti kršitvam intelektualne lastnine in zmanjšati količino ponarejenih izdelkov, ki pridejo na trg EU. Predvsem pa želi ustvariti pošten in uravnotežen sistem za standardne patente. Veliko ključnih tehnologij, ki so del globalnih industrijskih standardov (kot sta wi-fi ali 4G), je zaščitenih s standardnimi patenti.
Dr. Likar: Čas bo pokazal, ali so ukrepi pravi
»Ukrepi so videti smiselni in odpirajo več novih mehanizmov, povezanih z učinkovito izrabo idej, znanja in know-howa. Ukrepi EU sledijo tudi več sodobnim globalnim konceptom, kot so odprto inoviranje, strateško povezovanje in plodnejše sodelovanje med podjetji, raziskovalci, akademiki, tudi uporabniki. Prihodnost pa bo pokazala, kako ti instrumenti dejansko pomagajo pri premoščanju še vedno zelo globoke vrzeli med akademsko sfero in gospodarstvom – ki pogosto odraža globoko zakoreninjen način dela, ki ni sodelovalen. In prav ta praviloma prinaša prebojne inovacije, ki jih EU še kako potrebuje,« komentira dr. Borut Likar s fakultete za menedžment primorske univerze.
»Iz predlogov EU je videti, da navedeni instrumenti predvsem naslavljajo vprašanje, ki sledi patentni prijavi.« Vendar pa je po njegovem mnenju še vedno nerešeno vprašanje enotnega patenta, katerega neuvedba predstavlja težko coklo pri tekmi EU z ZDA in drugim velikim gospodarstvom. Patentiranje v EU je namreč še vedno povezano z visokimi stroški, ki si jih majhna in srednje velika podjetja v EU težko privoščijo.
Še predrago patentiranje
»V Sloveniji so pretrd finančni oreh celo za velika podjetja. Slovenija po številu mednarodnih patentov (PCT) dosega približno 90 odstotkov povprečja EU, po številu blagovnih znamk pa 138 odstotkov. European Innovation Scoreboard 2017 prikaže, da je Slovenija nadpovprečna po številu znanstvenih publikacij, investiranju gospodarstva v R&D, inovacijsko prijaznem okolju in podobno. Tako bi pričakovali, da bo patentnih prijav kot rezultata ustvarjalnega dela še več,« poudarja dr. Likar.
»Hkrati pa moramo vedeti, da se le majhen del podeljenih patentov prenese v konkretne tržne proizvode – po podatkih iz ZDA le en odstotek. Zato bi hkrati želel, da bodo omenjeni instrumenti v praksi podpirali tudi druge oblike zaščit intelektualne lastnine, ki jih podjetja uporabljajo celo pogosteje od patentov, kot so na primer (blagovne) znamke, poslovna skrivnost, čas od ideje do trga, komplementarni izdelki in storitve,« našteva dr. Likar.
»Prav tako v povezavi s predlaganimi instrumenti lahko le upamo, da bodo instrumenti delovali hitro – bistveno hitreje, kot je to standardna praksa togih državnih sistemov. Pričakoval bi tudi, da bo dobrobit predlogov finančno dostopna tudi srednjim in malim podjetjem. Drugače povedano – da bo za ustrezno varstvo skrbela EU in ne bo to prepuščeno podjetjem in posameznikom. Tu se nehote ponuja analogija s slovenskim (in EU) pravnim sistemom. V teoriji smo pred zakonom vsi enaki. V praksi pa še vedno velja načelo: Quod licet Iovi, non licet bovi (Kar je dovoljeno oziroma zakonito za Jupitra, ni zakonito za vole). Torej, kdor nima dovolj sredstev za odvetnike, izvedence, mednarodne postopke ter drugačnega zaledja, tudi svoje temeljne pravice ne bo dosegel.«
