Konec novembra bi morala biti končana obnova kletne etaže v zdravstvenem domu Novo mesto, s katero bodo med drugim pridobili dodatne ambulante splošne medicine z referenčnimi ambulantami, nove prostore prehospitalne enote ter večjo čakalnico pri laboratoriju. A se bodo dela zaradi nepredvidenih posegov na elektro- in vodovodni napeljavi podaljšala predvidoma do sredine decembra, pravi direktorica novomeškega zdravstvenega doma Alenka Simonič. Naložbo, ocenjeno na 800.000 evrov, v celoti financira zavod sam.

V 40 let starem zdravstvenem domu, ki so ga v preteklih letih v večji meri že obnovili, se ob širjenju svojih dejavnosti soočajo s pomanjkanjem prostora. Rešitev so našli kar znotraj obstoječe stavbe, v kletnih prostorih, ki so bili doslej precej nefunkcionalni. S prenovo bodo pridobili štiri nove ambulante splošne medicine, v prostorih prejšnjih skladišč in garaž pa nove prostore za prehospitalno enoto in nujna reševalna vozila. Prenovili so tudi del laboratorijske diagnostike in povečali čakalnico. Tehnično-vzdrževalne službe so preselili v enoten večji prostor, povečali so prostore za fizioterapijo in telovadnico, za zdravstvenovzgojni center, skupnostno psihiatrično obravnavo in za zdravljenje odvisnikov.

Zgradili bi še eno nadstropje

A tudi to še ne bo dovolj, pravi Simoničeva. »Načrtujemo širitev centra za krepitev zdravja, kar pomeni okrepitev preventivnih programov, torej tudi dodatne zaposlitve fizioterapevtov, diplomiranih sester, psihologov. Razmišljamo o nadgradnji obstoječe stavbe še za eno nadstropje, kar bi bilo hitreje kot gradnja prizidka.«

Tudi v novomeškem hramu zdravja se z okoli 300 zaposlenimi, ki pokrivajo območje osmih dolenjskih občin oziroma 65.000 prebivalcev, prek specialističnih dejavnosti pa skrbijo za 135.000 ljudi, spopadajo s pomanjkanjem kadra. Potrebovali bi še štiri specialiste splošne medicine, da bi zadostili strokovno sprejemljivemu standardu, podobno je na pediatriji in ginekologiji.

Pri tem Simoničeva izpostavi problematiko delitve specializacij in nadaljnje obveznosti specializantov. »Če bi se vsi specializanti, ki jih imamo trenutno v sistemu, pri nas tudi zaposlili, bi zadostili postavljenim normativom. Toda zakonodaja ne omogoči delodajalcu, da specializanta oziroma novega specialista zadrži. Delodajalec nima vpliva na njegovo zaposlitev. Tako mladi takoj po končani specializaciji odidejo drugam, četudi jim ponudimo takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas. Kako naj potem načrtujemo?« še poudarja.