Povedali ste, da vas je delovanje skupine Act Up povsem posrkalo in kljub temu, da ste študirali film, niste mogli razmišljati o snemanju filmov. A film o tem je le nastal.

Tako sem se počutil, res je. Saj ne, da nisem imel življenja onkraj skupine, le precej manj pomembno je bilo. Takrat smo res delali ves čas, sestanke smo imeli od tri- do štirikrat na teden, ti so bili dolgi, ampak bili smo tako veseli, da smo lahko skupaj, da smo se družili tudi v zasebnem življenju.

120 udarcev na minuto ni prvi scenarij, ki ste ga napisali o aidsu

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.