»Gre za ciljno usmerjeno vadbo, ki jo lahko obiskuje tako rekreativec kot vrhunski športnik. Poteka v skupini, a je obremenitev vadečih vseeno individualna. Poudarek je na intenzivnosti vadbe, ki si jo lahko vadeči prilagodi glede na svoje sposobnosti,« je spinning opisal inštruktor Luka Pirec, ki svoje delo opravlja v sklopu kranjskega masažnega studia Malisa.
S spinningom se tako kot z različnimi vrstami masaž in Bownove terapije intenzivno ukvarja zadnjih pet let. Na njegovih vadbenih urah se poti več žensk kot moških. Pravi, da so ti večji individualisti in si zaradi moškega ega ne pustijo preveč svetovati. Predstavnice ženskega spola so bolj vodljive in je z njimi lažje sodelovati. Rade prisluhnejo nasvetom inštruktorja in ga tudi same večkrat povprašajo za mnenje.
Spinning je odlično nadomestilo za ohranjanje kolesarske kondicije. Vrhunski športniki ga uporabljajo za trening hitrosti, izboljšanje mišične moči in pridobivanje osnovne vzdržljivosti. Tisti, ki redno vadijo, so spomladi, ko se podajo na cestno kolo, že v zavidljivi pripravljenosti. Spinning ne pozna starostnih omejitev. Dobrodošli so tako desetletniki kot seniorji. Slednji z enostavno aerobno vadbo poskrbijo za krepitev srca, obenem pa ohranjajo tonus mišic. Vadba je priporočljiva tudi za vse, ki želijo po rehabilitaciji okrepiti kolenske ali kolčne sklepe, imajo težave z bolečinami v križu ali bi radi izgubili odvečne kilograme. Mimogrede, največ odvečnih maščob boste porabili pri nizki stopnji intenzivnosti oziroma nižjem srčnem utripu in ne pri največji obremenitvi, ki zahteva najvišji srčni utrip.
Varno in zabavno
»Vadba na posebnih spinner kolesih poteka ob glasbi. Vadeči si glede na svoje cilje, pripravljenost, trenutno razpoloženje in motivacijo sami določajo intenzivnost. Obremenitve poganjanja pedalov regulirajo z zategovanjem regulatorja težavnosti. Z različnim tempom simulirajo naravne kolesarske razmere, kot so ravnina in klanci,« je pojasnil Luka Pirec.
Po njegovih besedah je vadba na spinning kolesih precej varnejša od cestnega kolesarjenja. Zaradi individualnih obremenitev tukaj ni pogostih krčev, prav tako ni pri svojem delu do sedaj opazil nobene poškodbe vadečih. A nekaj je, pri čemer inštruktor ne popušča: »Pred vsako vadbo se je treba ogreti. Sledita intenzivnejši intervalni del – kolesarjenje v klanec in petminutni odmor. S tako imenovanimi skoki, ko pedale v različnem tempu poganjamo stoje, poleg mečnih poskrbimo tudi za aktivacijo stegenskih in ritnih mišic. Uro vselej zaključimo z ohlajanjem – lahkotnim kolesarjenjem brez obremenitve in obveznim raztezanjem. In še nekaj, vadeči morajo imeti ob koncu treninga, v katerem povprečno porabijo od 500 do 1000 kilokalorij, obvezno prazne bidone!« Posebnost Lukovih vadb so majhne skupine, največ osem vadečih, in to tudi največ šteje. »Vsakemu posebej se lahko posvetim individualno in upoštevam njegove želje. Včasih kdo celo prinese svojo glasbo za spremljavo in z veseljem ji prisluhnemo tudi drugi. Zdi se mi pomembno, da se vadeči dobro počutijo. Všeč jim je, da se poznajo med seboj, da si zaupajo in se pogovorijo, če si to želijo. Prav prijateljske vezi, ki se tkejo med njimi, so trdna nit, ki jih vsakič znova privabi na trening. Družabnost je izjemna motivacija. Temu lahko pritrdijo številni, katerih domača sobna kolesa so zaradi pomanjkanja spodbude najdražji obešalnik v njihovem domu,« pravi nekdanji vaterpolist.
