Za zmagovalca honduraških predsedniških volitev se razglašata 49-letni Juan Orlando Hernandez, sedanji predsednik države in vodja desne nacionalne stranke, in Salvador Nasralla, 64-letni kandidat levosredinske koalicije Opozicijsko zavezništvo proti diktaturi. Zaradi izjemno počasnega preštevanja glasov in sumljivih zapletov pri sporočanju izidov vrhovnega volilnega sodišča, se pravi volilne komisije, je opozicijski kandidat Nasralla v sredo napovedal, da volilnih izidov, ki bi zmago prisodili Hernandezu, ne bo priznal, ker je povrhu vnovična izvolitev sedanjega predsednika neustavna.
»Izidov prevarantskega sistema ne priznavamo, saj nam želijo ukrasti zmago,« je po twitterju sporočil Nasralla in pozval svoje privržence k uličnim protestom. To bi lahko sprožilo novo politično krizo v tej skrajno revni srednjeameriški državi, podobno tisti iz leta 2009, ko so s prikritim državnim udarom odstavili predsednika Manuela Zelayo. Politična stranka Svoboda in refundacija (LIBRE), ki ji je pripadal Zelaya, je del sedanjega Opozicijskega zavezništva proti diktaturi.
Sumljivo preštevanje glasov
Minulo nedeljo je volilna komisija nekaj ur po zaprtju volišč ter po potrditvi okoli 600 mednarodnih opazovalcev, da je glasovanje potekalo po pravilih in brez incidentov, objavila prve podatke o preštetih glasovih. Šlo je za preštete glasovnice s 57 odstotkov volišč, ki naj bi kazale, da je za Nasrallo glasovalo 45,17 odstotka volilcev, 40,21 odstotka pa za Hernandeza. Potem pa se volilna komisija od nedelje ob polnoči do srede ni več oglasila. Nove podatke o delno preštetih glasovih je nato objavila v sredo, po teh naj bi se prednost Nasralle zmanjšala za minimalno število glasov pred drugim kandidatom.
Po objavi tega podatka spletna stran vrhovnega volilnega sodišča več ur ni delovala. Ko so jo vnovič vzpostavili, so izidi kazali v prid Hernandezu, kar je razjarilo Nasrallo. Takoj zatem je izjavil, da gre za volilno goljufijo. Dejal je, da je on zmagovalec in da ne priznava več veljavnosti dokumenta Organizacije ameriških držav (OEA), ki ga je tako kot Hernandez podpisal nekaj ur prej, s čimer sta se oba kandidata zavezala k priznanju volilnega izida. Sledilo je zbiranje njunih privržencev na ulicah in v več mestih so nastali neredi. Včeraj je vrhovno volilno sodišče sporočilo, da je po preštetih vseh veljavnih glasovnicah Juan Orlando Hernandez prejel 42,92 odstotka, medtem ko je za Nasrallo glasovalo 41,42 odstotka od skoraj šest milijonov volilcev, kar v številkah pomeni, da je sedanji predsednik dobil 46.586 glasov več, kljub temu pa volilno sodišče do zdaj še ni razglasilo Hernandeza za zmagovalca z izgovorom, da morajo še enkrat prešteti neveljavne glasovnice.
Hernandezova rokada
K temu kaže dodati, da je po ustavi Hondurasa položaj predsednika države omejen na en mandat oziroma da ni mogoča izvolitev dvakrat zapored. To je bil tudi vzrok, da so leta 2009 odstavili tedanjega predsednika Zelayo, ko je nameraval sklicati referendum o vprašanju vnovične izvolitve. Eden najmočnejših takratnih zagovornikov tega ustavnega določila je bil prav sedanji predsednik Hernandez, ki je po svoji zmagi na volitvah leta 2013 takoj zamenjal štiri člane vrhovnega sodišča z njemu zvestimi sodniki in leta 2015 dosegel, da je vrh tretje veje oblasti razglasil to ustavno določilo za neustavno. Prav ste prebrali, honduraško vrhovno sodišče je razsodilo, da o postopku izvolitve predsednika ne odloča ustava, temveč volilci, zato je lahko znova kandidiral. Po drugi strani opozicija očita Hernandezu in njegovi stranki nadzor nad različnimi državnimi institucijami, med njimi je tudi vrhovno volilno sodišče, ki je po mnenju preostalih osmih kandidatov na teh predsedniških volitvah izrazito favoriziralo nacionalno stranko.
