Po burnih letih je nekoč daleč naokoli poznani metliški izdelovalec spodnjega perila in kopalk z več kot dva tisoč zaposlenimi zdesetkan preživel. Izvršna direktorica Beti Maja Čibej je oktobra, natančno po štirih letih od potrditve prisilne poravnave, sporočila, da so poravnali vse dogovorjene obveznosti do navadnih upnikov, na katere prisilna poravnava edino učinkuje. Skupaj jim je bilo priznanih okoli 1,5 milijona terjatev, poplačanih pa jim je bila v skladu z dogovorom polovica.

Rok za oddajo ponudb do konca januarja

Še vedno pa ima Beti 5,8 milijona evrov zavarovanih dolgov do Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Sporazum, ki dolgoročno ureja posojilna razmerja, s slabo banko podpisan julija 2015, je Beti razkrila v lanskem poročilu o poslovanju. Naključno ali ne, so na DUTB nedavno začeli prodajo terjatev do Beti. Rok za oddajo ponudb se izteče proti koncu januarja. Na vprašanje, zakaj so se odločili za to in ali jih je k temu spodbudilo povpraševanje po terjatvah, ki naj bi po naših informacijah obstajalo, na DUTB niso odgovorili, ker »razkrite informacije postopkov, ki so v teku, lahko negativno vplivajo na poplačilo terjatev«.

Nepremičnine, ki jih ima Beti v lasti, stojijo na osmih hektarjih, od tega so približno trije v uporabi, preostalo zemljišče je zapuščeno. Naprodaj sta dve skupini terjatev. Prva se nanaša na proizvodnjo kot zaključeno celoto, druga pa na težko prodajljivo zemljišče. Če izhajamo iz dejstva, da ima od 10,5 milijona evrov bilančne vsote Beti 2,1 milijona evrov lastniškega kapitala, lahko napovemo, da bo kupec terjatev, ki jih prodaja DUTB, s tem v naslednjem koraku pridobil lastniški delež v družbi.

Zastarela proizvodnja

V Metliki si že dlje časa prizadevajo poiskati strateškega partnerja. Lastnik Beti je Viktor Kozjan, do upokojitve dolgoletni finančni direktor. V lastniško sestavo je vstopil pred štirimi leti, v postopku prisilne poravnave z vložkom 750.000 evrov, medtem ko so bili stari lastniki razlastninjeni. Kot možnega prevzemnika podjetja Beti so takrat omenjali Predilnico Litija. Gre za uspešno družbo, ki zaposluje okoli 180 delavcev, lani je dosegla več kot 30 milijonov evrov prihodkov in 2,3 milijona evrov čistega dobička.

Viktor Kocjan priznava, da Beti nujno potrebuje svež kapital. Čeprav je družba v zadnjih štirih letih, ko je morala odplačevati obveznosti iz prisilne poravnave, vložila okoli 1,5 milijona evrov, je to zaradi zastarele proizvodnje, v kateri so stroji stari tudi 45 let, veliko premalo. Tudi če bi samo polovico denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) v znesku 700.000, 800.000 evrov na leto namenjali za odplačevanje posojil, bi za potrebne naložbe in s tem krepitev konkurenčnosti ostalo občutno premalo sredstev. Povrhu mora Beti zaradi prisilne poravnave precejšen del surovin še vedno plačevati vnaprej, je dejal Kozjan.

Cene surovin višje za tretjino

Od načrtovanih osmih milijonov evrov prihodkov od prodaje v prvem trimesečju jih je Beti ustvarila 7,65 milijona evrov, je razvidno iz pred dnevi objavljenega rednega poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Družba z okoli 160 zaposlenimi še zdaleč ni več to, kar je bila. Skoraj celotno proizvodnjo danes pomeni preja. Po pojasnilih Maje Čibej 95 odstotkov blaga izvozijo. Ključni so evropski, poslujejo pa tudi na ameriškem trgu. Preja, izdelana v Metliki, se uporablja tudi za izdelavo športnih nogavic blagovne znamke Nike. Beti je razvojni dobavitelj za izraelsko družbo Delta Galil Industries, ki proizvaja nogavice za znane blagovne znamke, tovarno ima tudi v Bolgariji, je poudarila Čibejeva. Letos so v metliški družbi postavili center za razvoj preje, spodnjega perila in kopalk pa že nekaj časa ne izdelujejo. Blagovno znamko za perilo so sicer pred leti oddali metliški družbi Konfekcija Julija v lasti Natalije Žlogar, ki je lani dosegla 727.000 evrov prihodkov in 7000 evrov čistega dobička.

Po spodbudnih začetkih v tem letu se je cena vhodne surovine zvišala za približno tretjino. Dražje surovine v tretjem četrtletju letos so bile vzrok za izgubo, čisti dobiček pa je bil v prvih devetih mesecih za 136.000 evrov manjši od načrtovanega in je obsegal 41.000 evrov.