V tem tednu je odmevalo tudi razmišljanje banke Goldman Sachs, ki svari pred veliko verjetnostjo popravkov na kapitalskih trgih. Priča smo namreč najdaljšemu obdobju rasti, krepile so se delniške in tudi obvezniške naložbe. Zanimiv je podatek, da portfelj, sestavljen iz denimo 60 odstotkov delniških naložb in 40 odstotkov obvezniških naložb, ni doživel več kot 10-odstotnega popravka že od leta 2009. Tako dolgo obdobje rasti je bilo edino v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, sledila pa mu je velika gospodarska kriza v ZDA. Tako pri Goldman Sachsu vidijo dva možna srednjeročna scenarija – prvi, milejši scenarij predvideva nadaljevanje obdobja nizkih donosnosti v obvezniških portfeljih in zaradi nadaljnjih dobrih makroekonomskih podatkov še naprej visoka vrednotenja delniških naložb. Zaradi visokih vrednotenj bo zato na delniškem delu manj možnosti večjih donosov, manj bo tudi potencialnih arbitražnih priložnosti med naložbenimi razredi. Drug, radikalnejši (in tudi manj verjeten) scenarij bi bil šok v gospodarski rasti in/ali inflaciji, kar bi privedlo do večjih popravkov na trgu. Če bi se to vseeno zgodilo, pa so obvezniške naložbe zaradi že zdaj rekordno nizkih donosnosti – in skupaj z zategovanjem monetarne politike – bolj slabo zatočišče pred izgubami.
Korekcija v tehnološkem sektorju
Tehnološka podjetja so letos nesporen zmagovalec, če primerjamo samo donosnosti indeksov. Sredi tega tedna pa smo bili priča popravku v tem sektorju, saj so jih drugi panožni indeksi odnesli skoraj brez praske. Največji upadi so se zgodili v podsektorju polprevodnikov, omenjeni indeks se je znižal za skoraj 4,5 odstotka. Vzroka za korekcijo sta verjetno dva. Eden je vsekakor posledica minulih velikih rasti dobičkov v tem sektorju, kar je odsevalo v nadpovprečni rasti delnic – deloval je učinek zagona in cene delnic nekaterih podjetij iz tega sektorja so prehitro in preveč zrasle. To prej ali slej privede tudi do unovčevanja dobičkov. Drug razlog je v predlogu ameriške davčne reforme, ki je v tem hipu glavna domača zgodba ameriškega predsednika Trumpa. Večina ameriških tehnoloških podjetij namreč že izkorišča luknje v davčnem sistemu in za ta podjetja že zdaj veljajo razmeroma ugodne davčne stopnje oziroma so svoje poslovanje prenesla na območja s prijaznejšimi davčnimi stopnjami. Zato predlagana davčna reforma posebne ugodnosti za ta podjetja oziroma – širše gledano – za celoten sektor ne bi smela pomeniti. So pa največja tehnološka podjetja podoben popravek doživela tudi ob izvolitvi predsednika Trumpa, vendar so to izgubo hitro nadomestila. Kapital se je ob tej korekciji selil v druge panoge – predvsem v banke in na splošno v finančne institucije, kjer je pričakovati višanje obrestne marže zaradi postopnega zviševanja obrestnih mer.
Janez Javornik, Triglav Skladi (Foto: Jaka Gasar)
