Stevens svoje zvestobe, ki jo vse do takrat vzpostavlja kot eno svojih največjih odlik, nenadoma ne zna in ne zmore več opravičevati. Ko mu v trenutku šibkosti in nenadejane iskrenosti uspe izreči, da njegov gospodar še zdaleč ni bil tako neoporečen, kakor je on vsa leta služenja verjel, lahko zase reče le to, da je pač zaupal. Zaupal je v modrost in poštenost svojega delodajalca, lorda Darlingtona, ki si je svojo pot, naj bo še tako napačna, izbral sam ter na njej vztrajal zavoljo lastnih prepričanj, medtem ko Stevensu preostane le trpko spoznanje, da sam ni storil niti lastni

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.