Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije, ki poleg evropskih držav zajema tudi Rusijo, Turčijo, Izrael, Armenijo, Gruzijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan, Turkmenijo in Uzbekistan, je edina regija na svetu, kjer narašča število prijav okužb s HIV. Na leto je v teh državah več kot 160.000 novih diagnoz okužbe, od tega več kot 29.000 primerov v državah EU in drugih evropskih državah. Ta trend se je lani nadaljeval. Skrb vzbuja še en trend, opozarjajo pri SZO: dobro polovico novih diagnoz postavijo, ko je okužba že v pozni fazi.
»V povprečju okužbo pri prizadetem posamezniku diagnosticirajo tri leta po okužbi – kar je veliko prepozno. Posledica tega je več zdravstvenih težav pri okuženih in povečano tveganje za prenos okužbe,« opozarjajo pri SZO. Dve tretjini ljudi, pri katerih potrdijo aids, to diagnozo dobijo le tri mesece zatem, ko so pri njih potrdili okužbo s HIV, kar pomeni, da so bili okuženi že več let.
Še posebno alarmantno se epidemija okužb s HIV širi v vzhodnem delu evropske regije SZO, saj v teh državah odkrijejo skoraj 80 odstotkov od novih 160.000 diagnoz okužb s HIV na leto.
Zato pri SZO opozarjajo, da je treba okrepiti preventivne ukrepe za zajezitev te epidemije: omogočiti preprost dostop do zgodnje diagnostike okužb vsem ljudem, še posebno skupinam, ki so najbolj ogrožene za okužbo s HIV. Ob preventivi okužbe s HIV morajo v državah sočasno izvajati tudi preventivo povezanih okužb, kot so tuberkuloza in virusni hepatitisi. V ta namen bodo prihodnje leto pripravili pregled najučinkovitejših pristopov in dobrih praks, med katere spadajo promocija varne spolnosti in zgodnje testiranje na okužbo.
Posebno pozornost je treba posvetiti tudi ljudem po 50. letu starosti, pri katerih je okužba s HIV diagnosticirana še posebno pozno: pri dveh tretjinah starejših ljudi okužbo odkrijejo v pozni fazi, ko je virus že zelo prizadel imunski sistem. Delež pozno diagnosticiranih ljudi narašča s starostjo, kažejo ob svetovnem dnevu boja proti aidsu objavljeni podatki. Ti ljudje običajno niso ciljna skupina preventivnih programov proti okužbi s HIV, a je tudi njim treba omogočiti zgodnje testiranje na okužbo in druge preventivne ukrepe. Učinkovito je na primer testiranje na HIV ob določenih drugih diagnozah, na primer pri spolno prenesenih okužbah, virusnih hepatitisih, tuberkulozi in nekaterih vrstah raka, saj vse to izboljša zgodnje odkrivanje okužbe s HIV. lo
