Na hodniku Ljubljanskega lutkovnega gledališča (LGL) je bilo v sredo v dopoldanskem času zelo živahno. Učenci dveh ljubljanskih osnovnih šol (OŠ Ledina in Trnovo) in Vzgojnega zavoda Planina so imeli čast, da si kot prvi ogledajo težko pričakovano predstavo Kralj Matevžek Prvi beograjske režiserke Anje Suša. Nestrpnost in neučakanost, ki sta veli iz otrok, so hitro pomirile simpatične hostese, ki so kolono učencev pospremile na sedeže v dvorani odra Pod zvezdami. Ločeni od učiteljev in spremljevalcev so zgneteni na lesenih klopcah s široko odprtimi očmi in v tišini pričakali prihod Primoža Ekarta, ki je s svojim uvodnim nagovorom začel predstavo.
Pasti vlade in demokracije
Zgodba kralja Matevžka Prvega pripoveduje o dečku, ki je po nenadni smrti očeta kralja sam zasedel prestol. Kljub poskusom, da bi vladal pravično in po lastni pameti, ne more mimo ministrov in parlamenta. V vlogi slednjih na odru skozi igro spletkarita igralki Nina Ivanič in Urška Hlebec, prav zahrbtno in podlo pa na svoj mlin vleče niti kot pravosodni minister še Jan Bučar. Da bi zadostil potrebam vseh prebivalcev, predvsem pa otrok, Matevžek – igra ga Voranc Boh, ustanovi otroški parlament. A namesto da bi se stvari s tem uredile, se še bolj zapletejo, in Matevžek s pomočjo »otroške« kraljica Klu Klu – Zale Ane Štiglic in zvestega prijatelja Felka – Roka Kunaverja bolj in bolj spoznava, da vladanje in demokracija skrivata neštete pasti in dileme, ki se jih ne da rešiti na preprost način.
Izredno dramatična, na trenutke tudi precej komična uprizoritev sloni na ideji parlamentarne demokracije kot državnega orodja sodobnega vladanja. Gledalcem, tako otrokom kot tudi staršem oziroma njihovim spremljevalcem, skuša skozi dramsko-dokumentarni način odpreti in na razumljiv jezik približati ideje demokracije in odgovornosti. Del vsebine same predstave skozi pogovor in interakcijo samih nastopajočih prispevajo tudi otroci, ki se tako med spremljanjem igre znajdejo v dvojni vlogi – gledalca in izvajalca. Tudi zato ogleda predstave ne priporočajo otrokom, mlajšim od osem let.
Močne misli otroškega parlamenta
Po končani predstavi, ta traja dobro uro, so otroci z nastopajočimi in na pobudo kralja Matevžka Prvega, ustanovili začasni otroški parlament in med seboj izbrali po enega ministra za področje šolstva, kulture, gospodarstva in sociale. Po skupinah so se v zaodrju posedli v štiri skupine in z izbranim ministrom ter igralcem skozi debate oblikovali nove, otrokom prijaznejše zakone. In če verjamete ali ne – med poslušanjem predlogov, če preslišimo tiste najbolj drastične, je na premieri padlo kar nekaj odličnih idej. Med drugim bi šolarji prepovedali pisanje šolskih testov do šestnajstega leta, predmeta slovenščino in matematiko omejili le na dve uri tedensko ter imeli zato več športne, glasbene in likovne vzgoje.
»Predvsem pa bi radi ukinili 'piflanje' in težke šolske torbe. V šolo bi radi vzeli domačo žival in namesto za šolskimi klopmi bi posedali na kavču,« je povedal Maks, ki je tisti dan prevzel ministrstvo za šolstvo. Na ministrstvu za kulturo so otroški parlamentarci izrazili željo po več kulturnih dneh, pogosteje bi radi obiskali gledališče in tudi sošolce naučili, da se krompirjevega pireja ne je z rokami. Na ministrstvu za gospodarstvo pa so poslanci »izglasovali« zakon o tiskanju denarja za tiste, ki ga nimajo, da bi na poljih rasli burgerji, spregovorili pa so tudi o raketah na biopogon in prepovedali sekanje dreves za papirnate prtičke. S svojimi predlogi so navdušili še otroci, vključeni v poslanske vrste ministra za socialo. »Predlagali smo brezplačne varuške za socialno ogrožene družine, katerim bi zagotovili tudi višjo finančno pomoč. Ravno tako menimo, da bi plačevanje z denarjem lahko nadomestili z izmenjavo surovin,« so zakone predstavili devetletniki, ki so z enoglasno sprejetimi zakoni predstavo tudi pripeljali do konca.
