Na našem planetu naj bi tako imeli na razpolago 1,87 milijarde hektarjev zemljišč, ki so primerne za obdelavo. Glede na izdano karto obdelovalnih površin, ki so jo pred nekaj dnevi izdale USGS, je povečanje obdelovalne zemlje posledica bolj natančne ocene območij, ki so bila v preteklosti napačno preslikana ali pa so se nekako izmuznila štetju oziroma obdelavi.
Po podatkih ameriške geološke raziskave je Indija tista, ki ima največ kmetijskih obdelovalnih površin, in sicer 179,8 milijonov hektarjev, sledijo ji ZDA s 167,8 milijoni hektarjev, na tretjem mestu pa je Kitajska s 165,2 milijoni hektarjev. Rusija je na četrtem mestu po deležu svetovnih površin, ki so lahko namenjene za kmetijsko pridelavo. Južna Azija in Evropa sta v tej raziskavi označeni kot kmetijski prestolnici sveta, saj zemljišča, na katerih je možno pridelovanje hrane, v nekaterih državah predstavljajo rekordnih 80 odstotkov od vseh skupnih zemljišč. Za primerjavo: v ZDA in na Kitajskem je le ena petina celotne površine primerna za pridelovanje hrane, saj so ostale površine zaradi različnih stvari (puščave, mraz, skalovje …) za pridelavo hrane neprimerne.
Podatki raziskave so vsekakor vzpodbudni, vendar glede na nedavno poročilo Združenih narodov, iz katerega je razvidno, da se je število ljudi, ki vsakodnevno trpijo zaradi lakote v lanskem letu izrazito povečalo, bomo v naslednjih letih vseeno postavljeni na veliko preizkušnjo, kako prehraniti vso človeško populacijo.
