Britanija popušča zahtevam EU o odpravnini. Predvsem zato, ker se bliža 14. december, datum letošnjega zaključnega vrha EU, na katerem si otoška vlada želi zelene luči za pogajanja o trgovinskih odnosih po brexitu. Britancem v kampanji nihče, ne zagovorniki ne nasprotniki brexita, ni niti omenil, da Britanija iz EU ne bo mogla brez plačila odpravnine. Ko se je po začetku pogajanj začelo govoriti, da bo morala za ločitev plačati okoli sto milijard evrov, so otoški volilci ali debelo gledali ali se jezili na… EU.
Grom in strele
Konservativni ministri, med njimi zunanji minister Boris Johnson, so jim dolgo zatrjevali, da Britanija za ločitev ne bo dala niti centa. Konservativna premierka Theresa May, ki je še spomladi namigovala, da bo EU Britaniji plačala odpravnino, je septembra Bruslju ponudila dvajset milijard evrov, o katerih se EU ni hotela pogovarjati. Zdaj naj bi ponujala do petdeset milijard evrov, po pisanju Guardiana celo 89 milijard funtov. Konservativci si očitno zares zelo želijo brexita. Končni znesek, ki ga bo zanj plačala Britanija, morda nikoli ne bo znan, saj bodo Britanci del odpravnine plačevali še veliko let po odhodu (če bodo res odšli).
EU uradno še ne zahteva konkretne številke, zahteva pa pisno zagotovilo Britanije, da bo spoštovala »britanske finančne obveznosti« – torej da bo plačala krčmarjev »račun«, preden bo odkorakala iz EU. Britanska vlada se je morda sprijaznila z računom (odpravnino), ki ga je Otočanom dolgo zanikala, vendar to po bruseljskih odmevih še ne zagotavlja, da bo EU sredi decembra privolila v začetek trgovinskih pogajanj. Denar ni edino, kar zahteva Bruselj, ki hoče, pa naj to priznava ali ne, Britanijo kaznovati za odhod že zato, da ne bi navdihnila drugih članic. Od Londona zahteva tudi primerna zagotovila o prihodnjem statusu državljanov EU v Britaniji in o prihodnji »mehki meji« med EU in Britanijo na Irskem, da bi privolila v začetek pogajanj o trgovinskem sporazumu.
Irska meja še večji problem kot odpravnina?
To zadnje se zdi celo večji problem kot odpravnina. Irska vlada zahteva trdna zagotovila, da se sedanja neobstoječa meja med Irsko in (britansko) Severno Irsko po brexitu ne bo spremenila, in poudarja, da je pripravljena čakati do prihodnjega leta, če je treba. Če so v Londonu računali na to, da bo irsko osredotočenost na brexitska pogajanja spodkopala domača politična kriza, ki je grozila z razpisom predčasnih volitev, so se ušteli. Namestnica premierja Frances Fitzgerald iz vodilne stranke irske vladne koalicije, ki je sprožila krizo s svojim domnevnim ravnanjem (političnim pritiskom na policijo), je včeraj odstopila. S tem je preprečila glasovanje o nezaupnici, pa tudi predčasne volitve. Irsko vlado zato spet najbolj zanima prihodnja irska meja med Britanijo in EU. Brexit je za Britance iz tedna v teden vse bolj nekaj, za kar manjšina ni glasovala.
