Teniška igralka Jelena Dokić je zaslovela leta 1999, ko je kot šestnajstletnica na turnirju v Wimbledonu premagala Martino Hingis, tedaj prvo tenisačico sveta. To je še vedno edinkrat v zgodovini tenisa, da je igralka, ki je prek kvalifikacij prišla na turnir za grand slam, premagala prvo nosilko. Dokićeva je nenadoma postala četrta igralka sveta in mlada senzacija.
Toda leto pozneje, ko je izgubila v polfinalu Wimbledona, ji oče ni pustil, da bi se po tekmi vrnila v hotel, češ da ga je s porazom osramotila. Ves dan je ostala je v garderobi, skušala je zaspati na klopi, a so jo ob enajstih zvečer odkrile čistilke in morala je zapustiti prostor. »Bila sem sama, nisem imela ne denarja ne kartice, ničesar…« je zapisala v svoji avtobiografiji Nezlomljiva, ki jo je izdala pred kratkim pri avstralski izpostavi založbe Penguin Random House. V njej opisuje vso grozo, ki jo je doživljala ob očetu Damirju, saj jo je nenehno fizično in čustveno maltretiral. O tem, da je njen oče vzkipljiv, so sicer mediji pisali že v času njene kariere, predvsem o njegovih javnih izpadih na turnirjih, toda vse grozljive podrobnosti so na dan prišle šele zdaj. »To da lahko končno spregovorim o tem, je zame kot osvoboditev,« je za BBC dejala zdaj 34-letna Dokićeva, ki je po koncu kariere postala teniška komentatorka na avstralski televiziji, občasno pa tudi vodi teniške treninge.
V knjigi opisuje nekaj res grozovitih prizorov. Kako jo je v kopalnici hotela v Torontu pretepel do nezavesti, ker je izgubila dvoboj, nato pa jo je prisilil, da je gola stala pred vrati hotelske sobe. Ali kako šest let ni smela govoriti z mlajšim bratom. Nasilje je trpela tudi njena mama, a kot je zapisala Jelena Dokić, je mamo »oče klofnil, njo pa vedno premlatil«.
Denimo ko se je leta 2003 zaljubila v Hrvata Tina Bikića, jo je oče pretepel in ozmerjal s prostitutko, češ da spi s sovražnikom. »Prepričan je bil, da bi bilo bolje, da sem s teroristom kot s Hrvatom,« je zapisala. In to kljub temu da se je Jelena rodila v Osijeku, ki je na Hrvaškem, in je od leta 1994 živela v Avstraliji, kamor se je družina zatekla v času vojne v Jugoslaviji.
Očetu dala ves denar
Sprva je nastopala za Avstralijo, a oče jo je pozneje prisilil, da je nastopala za Srbijo, kar se je zgodilo tik po olimpijadi v Sydneyju, kjer je izgubila dvoboj z Moniko Seleš za bronasto medaljo. Ko je naslednje leto nastopila na avstralskem odprtem prvenstvu, so jo gledalci izžvižgali. »To je bil najhujši trenutek v moji karieri. Nihče ni vedel, da nisem želela zapustiti Avstralije in kako hudo sem pogrešala dom,« je zapisala in dodala, da je zaradi tega postala zelo depresivna in je celo skušala storiti samomor. Prepričana je tudi, da nikoli ni pokazala vsega svojega potenciala kot teniška igralka, saj je vedno igrala v strahu. »Bi lahko postala prva igralka sveta? Ne vem. Verjetno pa bi moja kariera v drugačnih okoliščinah trajala dlje in bi bila nekaj let med desetimi najboljšimi,« je razmišljala.
Jelena Dokić se je skušala pred očetom zavarovati tako, da mu je dajala ves denar, ki ga je zaslužila z igranjem tenisa. A tudi to ni pomagalo, zato je nekega dne zapustila dom le s kovčkom in teniškim loparjem v roki. »Leta nasilja so me naredila šibko. Bila sem prepričana, da sem ničvredna, nisem imela samozavesti. Šele zdaj, desetletja po dogajanju, sem sposobna o tem spregovoriti in sem se osvobodila strahu,« je dejala za BBC. Z očetom, ki so ga leta 2009 v Srbiji zaprli, ker je z bombo grozil avstralskemu veleposlaniku, je sicer želela navezati stike, a kot pravi, normalnega odnosa ne bosta imela nikoli. Odločila pa se je, da bo svojo bolečo izkušnjo skušala uporabiti v pomoč drugim in bo odkrito opozarjala na družinsko nasilje.
