Bolj malo lahko uradno naredimo za gospodarstvo in nova delovna mesta, pravi večina županov, ki so se včeraj pod okriljem Skupnosti občin Slovenije pogovarjali o možnostih in priložnostih občin na področju spodbujanja gospodarstva. »Največ lahko naredimo z razpoložljivimi in cenovno dostopnimi stavbnimi zemljišči, seveda s sprejetimi prostorskimi načrti,« pravi župan mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas.
»Lahko smo znižali ceno nadomestila za stavbno zemljišče, dnevno smo klicali soglasodajalce, da smo lahko čim prej sprejeli prostorski načrt, skupaj z investitorji smo hodili na ministrstva, da so stvari hitreje tekle,« prizadevanja občine na tem področju opisuje županja Ljutomera Olga Karba. V Novem mestu so na občini odprli poseben urad, ki se ukvarja zgolj z investitorji, čeprav po besedah župana Gregorja Macedonija država občinam sporoča, da razvoj gospodarstva ni njihova naloga. Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica, kamor prihaja Magna, pa zgolj z enim podatkom pokaže, kako nemočna je občina, če zadaj ne stoji država. Na soglasje enega od ministrstev so v nekem drugem postopku čakali 15 mesecev, soglasje za Magno so od njega prejeli v sedmih dneh.
Ni financ, prostorskih načrtov in ne javnega interesa
Uradne možnosti občin na področju gospodarstva vključujejo še spodbude za razvoj kmetijstva, turizma in malega gospodarstva, potem pa se seznam konča. Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo pritrjuje, da občine tukaj praktično nimajo pristojnosti. »Resda imajo en kup nalog, a te so stihijske, nesistemske… Nimajo pa temeljev: torej ne financ, večinoma ne prostorsko urejenih aktov in ne na državni ravni sprejetega dogovora, da je spodbujanje gospodarskega razvoja v javnem interesu občine. Občine so zato alternative iskale skozi javno-zasebno partnerstvo. A to je namenjeno zgolj in samo za urejanje javne infrastrukture in ne zasebne. Institut javno-zasebnega partnerstva je bil zato v preteklosti najbolj zlorabljen javni institut,« pojasnjuje Brezovnik.
Primerov, ko so občine, sklicujoč se na javni interes, hodile po robu, ni bilo malo. Občina Koper je denimo posredno prek javnega podjetja kupila delež v Primorskih novicah, mikal jo je delež v Vinakopru in v hotelu Koper. Občina Ajdovščina je v strahu pred sovražim prevzemom kupila delež v Mlinotestu, ki ga zdaj, ko je nevarnost mimo, prodaja. Občina Bovec je ustanovila javno podjetje, ki skrbi za smučišče na Kaninu. »Občina si javnega interesa za neko kapitalsko naložbo ne more kar izmisliti. Ne more se odločiti, da je v občinskem interesu kuhanje kosil za občane, čeprav bi bilo slednjim mogoče to celo všeč. Zagotovo pa to ne bi bilo všeč lokalnim gostincem,« je bila jasna in slikovita Mojca Planinšek z računskega sodišča, kjer so že pred časom obsodili tovrstno občinsko prakso poseganja na področje tržnih dejavnosti.
Razdrobljenost ni v prid gospodarstvu
Ekonomist Jože P. Damijan se po drugi strani sprašuje, koliko razvoja sploh lahko zagotovijo razdrobljene občine, ki bodo po končanju vrtcev in pločnikov morale najti tudi vizijo za prihodnost. »Polovica občin ima manj kot 1100 delovno aktivnih prebivalcev, najmanjša občina Hodoš jih ima 28. V občini Ljubljana za naložbe namenijo 1,97 milijarde evrov, že v Mariboru le desetino tega, v Hodošu pa vsega 35.000 evrov. Enaindvajset največjih občin opravi dve tretjini vseh naložb v Sloveniji, 110 najmanjših občin jih opravi pet. Kako se potem lahko gremo regionalni razvoj?« se sprašuje Damijan. Meni, da so občine premajhne za resnejši samostojni razvojni angažma in bi bilo veliko bolj smiselno ta razvoj spodbujati na regionalni ravni.
Ker pa tega v Sloveniji očitno nočemo, nam po njegovem mnenju z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi ostane španski model, v katerem imajo občine večjo finančno avtonomijo, kjer lokalni ravni ostaja večji delež sredstev od dohodnine, davka in dobička in kjer imajo občine možnost same z uravnavanjem davčnih stopenj privabljati tako prebivalce kot gospodarstvo. »Tukaj je možen korak naprej, a to je revolucija. Dvomim, da bo občinam uspelo politiko prepričati o večji avtonomiji občin, ampak mogoče pa je,« še dodaja Damijan.
