Kadar je prejemnik Odvetniška pisarna Zečević, se županstvo Andreja Fištravca ne ozira na višino plačila, je dopustno sklepati iz razvpitega poslovnega odnosa z njegovim hišnim odvetnikom. Dodaten dokaz, da znajo Fištravčevi pri najemanju drugih odvetnikov ravnati izrazito gospodarno, je zadeva iz leta 2013, ko je občini grozilo plačilo zelo visokega odvetniškega honorarja. Tedaj je župan sklenil sporazum, na podlagi katerega se je odvetnik odpovedal skoraj celemu zaslužku. Spomnimo: avgusta smo poročali, da je odvetniška pisarna Nenada Zečevića bržkone največji finančni zmagovalec afere z radarji. Za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnih postopkih z Iskro je namreč občini – v skladu s tedaj veljavnim zakonom o odvetniški tarifi – zaračunala kar 408.794 evrov. Ključna abnormalnost tega posla je bila, da se denarni nakazili z datumom 17. julij v spletni aplikaciji erar ne pojavita med prejemki Zečevićeve odvetniške pisarne. Odvetnik je namreč svojo terjatev do občine prodal podjetju A.B.S. Factoring. Zato sta julijski občinski nakazili v višini 305.021 in 103.773 evrov zavedeni pri prejemniku A.B.S. Factoring, ne pa pri odvetniški pisarni Zečević.

Dogovor v dobrobit občinskemu proračunu

V kontekstu te zgodbe je zanimiv pisni dogovor, ki smo ga pridobili na Dnevniku. Na občini so ga sprejeli avgusta 2013. Fištravec je bil tedaj šele nekaj mesecev župan, odvetnik Rok Gerlovič pa je prevzel zastopanje občine v upravnem sporu z javnim zavodom Mariborske lekarne. Vrednost spora je presegala 25 milijonov evrov. Ker se nagrada odvetniku izračunava glede na višino obravnavanega tožbenega zneska, bi Gerloviču po določbah odvetniške tarife pripadal honorar v višini 63.755 evrov. Vendar se je bil odvetnik pripravljen dogovoriti za honorar, ki je bistveno nižji od zakonsko določene nagrade. »Stranka je lokalna samoupravna skupnost in s tem porabnica proračunskih sredstev,« sta popust utemeljila župan Fištravec in odvetnik Gerlovič. Zato sta se dogovorila, da bo odvetniku pripadlo zgolj 1,5 odstotka višine nagrade po tarifi, kar je znašalo 956 evrov. Na podlagi sklenjene sodne poravnave so lekarne pozneje umaknile tožbo.

Ista mestna oblast, ki je pri odvetniku Gerloviču vzorno skrbela za porabo proračunskih sredstev, je »hišni« odvetniški pisarni letos nakazala 408.794 evrov honorarja za pravdanje, ki se je razpletlo s poravnavo, v kateri se je občina zavezala k plačilu sedemmilijonske odškodnine Iskri, d. d. Odvetniške storitve so bile zaračunane po veljavni odvetniški tarifi.

Pisanje popravkov na članke je zahtevna zadeva

Na Dnevniku smo pridobili tudi račune in priložene specifikacije, ki jih je Zečevićeva pisarna od leta 2013 izstavljala Mestni občini Maribor. Dokumentacija pod vprašaj postavlja trditev županstva, da občina najema pravno svetovanje pisarne Zečević »zgolj pri zahtevnejših zadevah, ki potrebujejo poglobljeno znanje na določenih področjih ter izkušnje z določenih področij«. Prav specifičnost teh odvetniških storitev je bila namreč ključni argument, zakaj občina plačuje odvetniku 112 evrov in več na efektivno uro dela, kar je občutno nad postavko, ki jo določa odvetniška tarifa.

Pregled dokumentacije razkriva, da med te domnevno zahtevnejše zadeve, ki terjajo »poglobljeno znanje«, sodi tudi pisanje odgovorov na Dnevnikova novinarska vprašanja in sestavljanje popravkov na že objavljene prispevke. Že v prvem računu, ki ga je pisarna izstavila občini 3. decembra 2013, je Zečević zaračunal 336 evrov plus DDV za pripravo odgovora in popravka v zvezi z Dnevnikovim člankom. Pod popravek se je morala podpisati tedanja občinska tiskovna predstavnica Taja Kordigel.

Specifikacije računov razkrivajo, da je enak honorar odvetnik prejel tudi za pisanje popravka člankov, ki sta v Dnevniku izšla marca 2014 in septembra 2015, pri čemer v našem arhivu teh popravkov nismo odkrili. Leta 2014 je 336 evrov plus DDV zaračunal občini tudi za pisanje odgovora in popravka časniku Večer, ki ga tudi ni v arhivu objav. Z občine so nam v zvezi s tem poslali elektronsko korespondenco med odvetniško pisarno in službo za stike z javnostmi. Dokaza, da so bili »plačani« popravki iz Odvetniške pisarne Zečević tudi objavljeni, pa nimajo.