A izrazito glavni, natančneje 90-odstotni vzrok pljučnega raka (pa tudi številnih drugih rakov in bolezni) je aktivno in pasivno kajenje. Žal je še prisotno v družbi, a to ni nekaj večnega in nespremenljivega. Do leta 1920 je bil pljučni rak izjemno redka bolezen, kajenje pa ga je razmahnilo na današnjih 1200 Slovencev in Slovenk na leto. A dve državi sta tobačne izdelke že uspešno odpravili, v ZDA je FDA 28. julija letos napovedala konec cigaret s količinami nikotina, ki zasvojijo, v Veliki Britaniji in na Norveškem so zdravniške organizacije izglasovale Generacije brez tobaka – končno letnico, ko se bo neki novi generaciji nehalo prodajati ta namerno škodljivi izdelek. Žal tega v našem izoliranem medijskem mehurčku ne boste izvedeli (kljub prebliskom na primer Nine Knavs). Morda le v kakšni strokovni publikaciji Zdravniške zbornice Slovenije, kot je revija Isis, na primer julijska ali oktobrska številka.

Napredni svet, na čelu s Svetovno zdravstveno organizacijo, torej načrtuje konec tobaka – trde droge, ki so jo proizvajalci namenoma naredili takšno. Tak poslovni model so zaradi prepočasnega reševanja te družbene tragedije žal začele »uspešno« kopirati tudi druge industrije – tudi to je postranska »zasluga« tobačnikov. A v Sloveniji se zdi, da številni odgovorni ne verjamejo iskreno v to, da bo tega enkrat konec, o tem se premalo razmišlja in govori. Kajenje povzroča zaradi izgube življenj in dela, invalidnosti, zdravljenja, onesnaženja itd. pri nas uradno stroške približno 1800 milijonov evrov. To vedo bogate in napredne države; toda ali se zgledujemo po Norveški, Irski, Avstraliji, Finski, Novi Zelandiji, ki imajo vse že določeno končno letnico ukinitve tobaka in postavljeno strategijo, ali po revnih in izkoriščanih, denimo Indoneziji, kjer cigarete prodajajo celo dveletnikom?

Žal se v Sloveniji kljub zelo izboljšani zakonodaji marca 2017 zaradi uspešnega dela ekipe ministrstva za zdravje še vedno nezakonito prodaja ta trda droga otrokom, skoraj vsaka šola ali postaja javnega prometa ima svojo »trafiko« – kot že od nekdaj. In prav ti trafikanti, prekarni delavci za družbeno izgubo, zdaj celo zahtevajo, da jim država pomaga!? Tobačna industrija še vedno načrtno manipulira s kemijo nikotina, da bi cigarete čim bolj zasvojile. Prav tako že od leta 1953 vedo iz lastnih raziskav, da povzročajo raka. Takrat so javno obljubljali, da bodo prenehali prodajati cigarete, »ko se bo izkazalo«, da povzročajo raka. Obljube niso izpolnili, desetletja so zahtevali vedno več dokazov, a hkrati prikrito spodbujali dvom o njih in financirali vsakovrstno propagiranje kajenja. Enako je bilo pri pasivnem kajenju, zgodbe in metode se ponavljajo – stalnica so le vedno nove prevare in cinično laganje.

Več o tej fascinantni in grozljivi zgodbi lahko preberete v na trdnih dokazih temelječi knjigi Zlati holokavst. V vsakem primeru je jasno: cigaretam in tobačni industriji se čas nepreklicno izteka, tako pri nas kot tudi globalno. Kako dolgo bo vse to še trajalo, kar francoska državna televizija poimenuje Škandal stoletja, je odvisno od tega, kdaj bodo končno odprli oči in opravili svoje poslanstvo zdravstveni delavci in novinarji. Zadnje čase je modna fraza tako imenovani fake news, a kar je še huje – če nekaj, kar je pravzaprav velikanska, nepotrebna družbena tragedija, postane no news, izpuščena novica, lanski sneg. Takrat so za posledice odgovorni tudi vsi tisti, ki so to zamolčali oziroma omejili na nekaj novic na leto ali pa so celo skrajno krivično problem v večjem delu preložili kar na zasvojene uporabnike, namesto na industrijo.

To bi moralo veljati univerzalno in biti samoumevno: vsaka industrija mora biti popolnoma odgovorna za posledice izdelkov, ki jih prodaja. Sicer bomo živeli v svetu, polnem prevar in zasvojenosti.

Luka Šolmajer, Ljubljana