»… takrat vidim vse kar me slepi in živim za preostale dni. Le naprej … ne glej nazaj …«
Mah pod drevesi novomeškega pokopališča v Srebrničah je vpijal pesem, ki jo je za svojega velikega prijatelja pel Tomislav Jovanović - Tokac. Brez ozvočenja, njegovi občutki so ponesli poklon v slovo do številnih, ko so se ta dan zbrali na pogrebu mladega človeka, ki je še nekaj dni pred tem dajal videz, da njegovo telo, energija, pamet in srce lahko premikajo gore. A prav slednje, komaj petinštiridesetletno srce, se je ustavilo in Primož Žižek ni dočakal še enega jutra.
Nikoli ni hodil po utrjenih poteh. Utiral jih je. Le svojo največjo ljubezen je potiskal na stran in šele letos poleti, kot Erik Platon, izdal glasbeni prvenec, album EPP – Ekonomsko propagandni pop. Pesem Valentina je iz novomeškega Anton Podbevšek teatra, kjer je bila prva predstavitev, hitro segla do vseh koncev Slovenije, ko je postala pesem tedna na Valu 202. Poleg Tokca in Žareta Paka so ob ženi Urški, s katero ima na plošči dva dueta, h končni podobi izdelka pripomogli njegovi glasbeni prijatelji bobnar Stephan Emig, klaviaturista Davor Klarič in Martin Štibernik, basist Dejan Slak, kitaristi Matej Mršnik, Primož Moškon in Jernej Trobentar, tolkalist Primož Malenšek, spremljevalni vokali Jure Košir, Roman Plut, Anja Ropotar, Bazukas … Preden je pristopil do mikrofona v prvi vrsti, je Žižek pri raznih skupinah sodeloval kot bobnar in tolkalist. Pomembno je tudi njegovo avtorsko delo. Za skupino Dan D je prispeval pesmi Rekli so, Moj problem, Google me, Daj mi daj …
Kot srednješolec je bil izjemen atlet in se v svoji starostni skupini uvrstil med tri najboljše metalce kladiva v Jugoslaviji. Po srednji šoli se je atletika umaknila družbeni angažiranosti. Leta 1991 je postal prvi predsednik Mladinskega kulturnega centra Novo mesto. Njihov cilj je bil mladim omogočiti ustrezne pogoje za delovanje, zato so ob prizadevanju za zagotovitev mladinskih prostorov začeli na novomeški televiziji Vaš kanal predvajati redno tedensko oddajo MKC TV in organizirali mnoštvo koncertov, predavanj in drugih dogodkov za mlade.
Bil je prvi, ki je prijateljem v začetku devetdesetih let razlagal, da obstaja sistem, ko nekaj napišeš na računalnik in to naslovnik takoj vidi na svojem računalniku. Mnogi smo ga le debelo gledali in si omislili to možnost šele nekaj let zatem. S podjetništvom se je srečal konec devetdesetih, ko je skrbel za izdajanje Almanaha slovenskih občin. Ustanovil je analitično podjetje za digitalno poslovanje E-laborat, ustanovil Zavod Tovarna, znotraj katerega je peljal projekt Picture Slovenia, vodil Akademijo za poslovni internet Netfork in se izobraževal na Britanskem inštitutu za marketing ter na poslovni šoli IEDC Bled, kjer je pridobil naziv MBA. Predaval je doma in v tujini, največ na Londonski šoli za odnose z javnostmi (LSPR). Je soavtor knjige Outernet – preobrat v poslovanju na internetu. Svetoval je mnogim uglednim podjetjem. Te dni bi moral podeliti diplome 10. generaciji menedžerjev za internet Akademije za poslovni internet – NETFORK.
Deloval je na mnogih področjih in zapuščina vizionarja in stratega ostaja. Ostajajo tudi prijatelji in na prvem mestu njegova Urška ter pet in osemletna sinova Maj in Fran. Njegove ideje so bile pred časom mnogih. Pred časom je prišla tudi smrt. Prijatelji smo se po pogrebu zbrali v lokalu, kjer smo preživeli mnogo skupnih trenutkov. Če bi vstopil Pimpi, kot smo ga klicali, bi povedal, kako naprej.
