Za glasovanje o posameznih dopolnilih, členih in predlogu novele kot celoti je danes zmanjkalo časa. Razpravo bodo člani odbora nadaljevali v četrtek popoldne. Poslanec SMC Saša Tabaković je v uvodu današnjega nadaljevanja razprave o predlogu novele povedal, da SMC podpira dopolnilo DeSUS, ker to uresničuje odločbo ustavnega sodišča. Slednja namreč v 25 točki pravi, da je treba obvezni javni program financirati v celoti, razširjeni pa je v presoji zakonodajalca, je dejal.
Pravnik Miha Skubic, ki se je seje udeležil kot zainteresirana javnost, je menil, da slednje ne drži in da je prišlo do terminološke zmede. Po njegovem mnenju je treba ločiti med obveznim javnim in razširjenim javnim programom ter razširjenim nejavnim programom, ki ga po lastni izbiri izvaja vsaka zasebna osnovna šola. Obvezni in razširjeni javni program, ki sta trenutno financirana 85-odstotno, bi morala biti po njegovem prepričanju glede na ustavno odločbo financirana 100-odstotno, razširjenega nejavnega programa pa država že zdaj ne financira.
Ravnatelj osnovne šole Montessori Pavel Demšar je opozoril, da bi predlog financiranja, kot ga predvideva dopolnilo DeSUS, pomenil, da bi zasebne osnovne šole dobile celo manj denarja, kot ga dobijo danes. »To pa ni bil namen ustavne odločbe,« je dejal.
Jelka Godec (SDS) je v poslanski razpravi opozorila, da če bo sprejeta takšna rešitev, da bo zakon najverjetneje znova predmet ustavne presoje. Tudi ona je menila, da je ustavno sodišče zahtevalo 100-odstotno financiranje tako obveznega kot razširjenega javnega programa. Zanikala je nekatere navedbe, da bi lahko zasebne osnovne šole z morebitnim dodatnim financiranjem ogrozile javne osnovne šole. V zasebnih osnovnih šolah se šola okoli 1500 otrok, v javnih pa nekaj manj kot 180.000, torej je delež otrok v javnih šolah 99,12-odstoten, je dejala.
Ljudmila Novak (NSi) je izrazila obžalovanje, da nekateri poslanci ne želijo razumeti, da pri uresničevanju odločbe ustavnega sodišča ne gre za dodatno financiranje zasebnih osnovnih šol, ampak financiranje javno priznanega programa, ki ga izvajajo, za kar morajo starši zdaj doplačevati. Opozorila je, da gre za vprašanje »le dodatnih 300.000 evrov«. V bran zasebnim osnovnim šolam je stopil tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz. Menil je, da je odločbo ustavnega sodišča treba uresničiti.
Na drugi strani so proti previsokemu financiranju zasebnih osnovnih šol nastopili v SD, Levici in Alenka Bratušek (NP). Janko Veber (SD) je menil, da se z razpravo ustvarja napačen vtis, da imamo v Sloveniji negativen odnos do zasebnega šolstva. »Temu ni tako, je pa naša naloga, da javna sredstva razporejamo tako, da zagotavljamo javno dostopno šolo, ki je odprta za vse skupine,« je dejal. Matej T. Vatovec (Levica) je menil, da izobraževanje v zasebni šoli nikakor ne more biti človekova pravica, kar so sicer menili nekateri zagovorniki zasebnih šol. »V Sloveniji imamo dobro razvito mrežo javnih šol, zato ni potrebe po zasebnih šolah. Če pa hoče kdo imeti razširjen javni program, denimo dodatno učno pomoč, potem je to zelo preprosto - javne šole to nudijo,« je dejal.
Bratuškova je menila, da se lahko o enaki višini financiranja zasebnih in javnih osnovnih šol pogovarjajo šele takrat, ko bodo izenačeni tudi pogoji vpisa. Seje odbora se je udeležil tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj, ki je dejal, da so po eni izmed odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice države dolžne zagotoviti pogoje za delovanje zasebnega šolstva, niso pa ga dolžne financirati. Financiranje se po njegovih besedah od države do države sicer razlikuje, pri čemer 100-odstotno financiranje pozna »velika manjšina držav v Evropi«.
Za ustavno spremembo glede financiranja šolstva očitno ni več potrebne večine
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je danes potrdil, da ne bo podprl predloga za spremembo ustave glede financiranja šolstva. Ker je bil njegov glas na ustavni komisiji ključen za dvotretjinsko večino, to očitno pomeni konec te zgodbe. Tako ugotavlja tudi vodja poslancev SD Matjaž Han in pravi, naj komisija o predlogu glasuje.
Po njegovem prepričanju z namero za ustavno spremembo ni šlo za zlorabo prava. »Upam, da imamo kot poslanci možnost v postopek vložiti predlog za spremembo ustave. To smo naredili po vseh pravilih,« je pojasnil. Ustavo so po njegovih navedbah želeli spremeniti zato, da bo v državi javno šolstvo še vedno takšno, kot v preteklosti. Zavedajo se, da bo treba spremeniti zakon, če za ustavno spremembo ne bo ustrezne večine, je dejal. A obenem je spomnil, da zakona, s katerim bi izpolnili ustavno odločbo, v SD ne podpirajo.
Sicer je 19-članska ustavna komisija za podporo predlogu za začetek postopka za spremembo ustave potrebovala dvotretjinsko večino navzočih članov komisije. Za sklep jih je glasovalo 12 od 18 navzočih, šest iz vrst SDS in NSi pa jih je bilo proti. Na seji je tedaj manjkal poslanec Göncz, ki pa predloga na seji DZ ni podprl oz. je bil vzdržan.
