O razmerah, v katerih delajo Amazonovi delavci, se je v preteklosti že precej govorilo. Kritike na račun multinacionalkinega ravnanja z zaposlenimi se je odločil preveriti novinar britanskega časnika Mirror. Alan Selby je pod krinko pet tednov delal v Amazonovem največjem skladišču v Evropi. Skladišče Tilbury v Essexu je po površini primerljivo z enajstimi nogometnimi igrišči.

Selby je razmere v skladišču snemal s skrito kamero, ki jo je – ironično – kupil prav pri Amazonu. Novinar, ki je delo v Amazonu končal na črni petek, dan rekordnih nakupov, je zapisal, da »Amazon delavce izkorišča kot živino«. Zaposleni med delovnim časom zaradi preutrujenosti tudi stoje zaspijo. Delodajalec od zaposlenih zahteva, da novo pošiljko pripravijo vsakih 30 sekund.

Dan in noč nimata pomena

Delo se prične ob pol osmih zjutraj in konča ob šestih zvečer. Velikanske hale so brez dnevne svetlobe, zaradi česar se pod fluorescentno rumeno svetlobo povsem izgubi občutek za čas. Številne ure so obupani delavci sami prekrili, da se izognejo nenehnemu pogledovanju na uro in razmišljanju o tem, koliko ur dela je še pred njimi. Eden od delavcev v Selbyjevem zapisu se sprašuje »zakaj nam ni dovoljeno sesti, kadar ni dela? Saj nismo sužnji«. Delavci lahko sedejo samo med dvema polurnima pavzama. V tem času gre večina delavcev do precej oddaljene kantine. Zaposleni se pritožujejo tudi nad urejenostjo sanitarij in njihovo oddaljenostjo. Z nekaterih delov skladišča je namreč do najbližjega stranišča kar 500 metrov.

Pred vsakim delavcem je zaslon, ki prikazuje, koliko paketov je delavec opremil in kašna je norma. »Ko se ure in ure sklanjaš in dviguješ težke pakete, tvoje telo kriči,« je o težavnosti doseganja norm zapisal Selby. Kamere nenehno spremljajo vsak korak zaposlenih.

Izžetost in depresija

Novinar Selby je telesno zelo dobro pripravljen, poleti je namreč pretekel dva maratona in en polmaraton, a je bil kljub temu vsak dan po službi povsem izžet. »Krvni pritisk in pulz v mirovanju sta zaradi stresnega dela v skladišču precej narasla,« je še zapisal o posledicah dela na zdravje. »Zaradi napora sem čutil omotico in bal sem se, da se bom zrušil, če s bom še naprej tako naprezal,« je še zapisal.

Novinar je v svojem zapisu še opozoril na negativne posledice, ki jih ima tovrstno delo na duševno zdravje zaposlenih. »Na začetku so se pri meni kazali znaki depresije,« je zapisal Selby in dodal, da se mu zdi, kot da je kasneje možgane preprosto izklopil. V takšnem »avtopilotskem« delovanju zaposleni v Amazonovih skladiščih pogosto oddelajo tudi po 50 ur in več na teden. V nekaterih primerih, ki sploh niso redki, morajo delavci zaradi izžetosti poiskati nujno zdravniško pomoč.

Stavke v evropskih distribucijskih centrih

»Vodstvo Amazona ugotavlja, da so delavci najšibkejši člen, zato njihovo delo vse pogosteje prevzemajo roboti,« ugotavlja Selby. Dodal je še, da je bilo ves čas čutiti, da so zaposleni povsem zreducirani samo na delovno silo, ki je tam v veliki meri zato, da streže robotom. Iz distribucijskega centra v Tilburyju Amazon letno odpošlje 1,2 milijona pošiljk.

Decembra, ki je za trgovce že tradicionalno najbolj dobičkonosen mesec, ljudje zapravljajo precej več kot sicer. »Resničnost je karseda daleč od veselih, nasmejanih obrazov, ki jih vidimo v Amazonovih televizijskih oglasih. Armada 24 tisoč nesrečnih delavcev je plačana po sedem penijev na pošiljko,« je o svoji izkušnji še zapisal Selby. »Svoje delo sem zaključil na črni petek, dan, ko je milijone Britancev pomagalo direktorju Amazona čez noč zaslužiti 1,8 milijarde funtov,« je zaključil svoj zapis. Direktor Jeff Bezos je od letošnjega poletja najbogatejši človek na svetu – z vrha lestvice je namreč izrinil Billa Gatesa.

V petek je sicer več Amazonovih delavcev po Evropi stavkalo zaradi slabih delovnih pogojev in prenizkih plač.