Ustanovitelji haaškega sodišča za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije in vsi, ki so tam delali, si niso mogli zamisliti hujšega scenarija za zadnje zasedanja tega organa, ki je bil že ves čas svojega obstoja tarča hudih kritik in obtožb, da je političen in pristranski. Po 24 letih obstoja, po deset tisoč dneh sojenja, po prebiranju 2,5 milijona strani dokaznega gradiva in zaslišanju več kot 4500 prič se je haaško sodišče danes sestalo še zadnjič, da bi sporočilo svojo odločitev o pritožbi šestih osumljencev, politikov in vojaških vodij iz Herceg-Bosne, ki so bili leta 2013 obsojeni na zaporne kazni od deset do 25 let.
Ko pa je predsedujoči prizivnemu senatu haaškega sodišča, sodnik Carmel Agius, prebral, da so generalu Slobodanu Praljku potrdili kazen 20 let zapora, je slednji vzkliknil: »General Praljak ni vojni zločinec. S prezirom zavračam vašo sodbo!« Potem je hitro spil nekaj iz stekleničke, sedel in dejal soobtoženim, da je spil strup. Nastala je zmeda. Sodnik Agius je najprej hotel nadaljevati branje sodb preostalim trem obtožencem, a je bilo kmalu jasno, da je general Praljak zares spil strup in je kljub poskusu reševanja po nekaterih informacijah umrl v bolnišnici. Branje sodb so nadaljevali tri ure pozneje, kot da tragičnega dogodka, ki je vrgel temno senco na haaško sodišče, ni bilo. Sodišče je sicer v nekaterih točkah pritrdilo pritožbam obrambe, kot je denimo trditev, da je bil stari mostarski most legitimna vojaška tarča HVO, v nekaterih pa tožilstvu, a je na koncu vsem šestim obtožencem potrdilo prejšnje kazni.
Srbom so pogledali skozi prste
Najvišjo kazen so znova dosodili Jadranku Prliću, nekdanjemu predsedniku vlade Herceg-Bosne (25 let zapora). Nekdanjega obrambnega ministra Bruna Stojića so obsodili na 20 let. V nadaljevanju, po tragičnem dogodku, je prizivno sodišče potrdilo tudi prvostopenjske obsodbe načelniku generalštaba HVO Milivoju Petkoviću (20 let), nekdanjemu šefu vojaške policije Valentinu Ćoriću (16 let) in šefu komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislavu Pušiću (deset let).
Že ob prvih treh potrjenih prvostopenjskih obsodbah se je na Hrvaškem zganil ves politični vrh. Obsodbe oziroma obrazložitve so vsebovale ugotovitve, podane že na prvi stopnji, ki so Zagreb najbolj bolele. Gre za potrditev pravilnosti očitkov tožilstva, da je pri spopadih HVO Herceg-Bosne z armado BiH ter pobijanju, zapiranju in preseljevanju civilistov nastalo organizirano skupno delovanje oziroma zločinski načrt tedanjega hrvaškega in hercegovskega politično-vojaškega vrha, katerega cilj je bil priključitev etnično očiščene Hercegovine Hrvaški. Hrvaška to ves čas zanika, čeprav obstajajo dokumenti o koordiniranju akcij, vojaški in materialni podpori hrvaškim silam Herceg-Bosne kot tudi politično-vojaškem kadrovanju Zagreba v Hercegovini.
Navsezadnje je že sam predlog zakona, s katerim bi nova hrvaška vlada rada izenačila pravice veteranov hrvaške vojske in nekdanje HVO v Hercegovini, dokaj nenavaden, saj bi z njim urejali materialni status veteranov v neki drugi državi. Tisto, kar Zagreb najbolj boli, pa je, da v Haagu nikoli niso ugotavljali in ugotovili zločinskega združevanja Srbov v BiH in srbskega političnega ter vojaškega vodstva v Beogradu, čeprav je po mnenju večine hrvaških politikov in pravnih strokovnjakov dokazov za to več kot dovolj.
Na Hrvaškem ogorčeni
Po izrečenih sodbah in smrti generala Praljka je ves hrvaški politični vrh na nogah. Predsednica Kolinda Grabar Kitarović je nemudoma prekinila uradni obisk na Islandiji in se vrnila v domovino. Po nekaterih informacijah naj bi se v domovino s Slonokoščene obale predčasno vrnila tudi gospodarska ministrica Martina Dalić, ki se je udeležila vrha EU in Afriške unije. Premier Andrej Plenković je takoj sklical izredno novinarsko konferenco, na kateri je dejal, da dejanje generala Praljka največ pove o »moralni krivici, ki jo doživlja šesterica Hrvatov v Haagu«. Izrazil je nezadovoljstvo in obžalovanje zaradi izrečenih kazni ter spomnil na »pomoč in podporo, ki ju je Hrvaška ponudila od Srbov napadeni BiH«. Napovedal je tudi, da bodo validnost teh sodb preverili tudi pri varnostnem svetu OZN, ustanovitelju sodišča, in da bo Hrvaška pregledala vse pravne možnosti, da takšno sodbo ovrže. Sestali so se klubi poslancev v hrvaškem parlamentu, oglasili so se številni nekdanji politiki, strankarski vodje in pravniki, ki so večinoma ostro napadli sodbe haaškega sodišča.
