Urološki bolniki imajo zaradi nereda v slovenskem zdravstvu hude težave, potrjujejo ugotovitve računskega sodišča. Med letom 2014 in letošnjim septembrom je na prvi pregled pri urologu vsak mesec prek dopustnih meja v povprečju čakalo 434 bolnikov, so ugotovili revizorji, ministrstvo za zdravje pa ni imelo pravega pregleda nad temi vrstami.

Ponekod se zdaj skrajšujejo, a ne za vsa zdravljenja, opozarjajo predstavniki bolnikov. Na operacije lahko celo še dlje kot prej čakajo ljudje z nerakavimi urološkimi obolenji.

Kaj potrebujejo, niso preverili

Ministrstvo za zdravje ni imelo zanesljivih podatkov niti o urologih v Sloveniji, so opozorili na računskem sodišču, prav tako pa niso analizirali potreb prebivalcev po zdravljenjih v tej stroki. K manjši dostopnosti za bolnike je prispevalo pomanjkanje prostih operacijskih dvoran pa tudi urologov, anesteziologov in medicinskih sester, ki sodelujejo pri operacijah. Pri nerakavih uroloških obolenjih so lahko bolniki na operacijo čakali tudi do dve leti.

Ministrstvo bo moralo med drugim preveriti, kaj je v ozadju velikih razlik v izkoriščenosti operacijskih dvoran. Kako morajo v zdravstvu poskrbeti za urološke bolnike, bodo morali določiti natančneje, hkrati pa odpraviti vzroke za čakalne dobe. Z ministrstva so sporočili, da ugotovitve računskega sodišča še pregledujejo, tako da se bodo nanje odzvali v prihodnjih dneh.

Trenutno lahko bolniki čakajo celo še dlje kot po ugotovitvah računskega sodišča. Po zadnjih objavljenih podatkih UKC Ljubljana za konec oktobra je ob benigni hiperplaziji prostate pričakovana čakalna doba dobri dve leti in pol, za posege na moških spolnih organih pa več kot tri leta. So se pa po drugi strani občutno skrajšale čakalne dobe za operacijo raka prostate v največji bolnišnici: potem ko so se občasno raztegnile na celo leto, bolniki zdaj čakajo po štiri mesece.

Od vrste vnetij do življenja s katetrom

»Operacijam raka prostate so posvetili več pozornosti, za dodatne posege so dobili tudi dodaten denar. So pa iz rok izpustili druga področja, čeprav tudi benigna hiperplazija prostate moškim povzroča vrsto težav. Nekatere doletijo vnetja, nekateri bolniki pa na operacijo čakajo s katetrom,« je dejal predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Franc Hočevar. Poseg, ki bi bolnikom z benigno hiperplazijo prostate olajšal vsakdan, je mogoče opraviti dokaj hitro in ne sodi med drage operacije, je poudaril Hočevar.

Rešitve vidi v boljši organizaciji dela znotraj bolnišnic, boljši porazdelitvi dela med bolnišnicami, pa tudi v povečanju števila urologov. Teh specialistov je v Sloveniji okoli 50, je pojasnil Hočevar, specializantov pa je v zadnjem času okoli deset ali malo več. Pri tem bo šlo veliko zdravnikov v prihodnjih nekaj letih v pokoj. »Tudi z zdravniki, ki bodo dokončali specializacijo, se ne bo izšlo. Že okoli 15 let pa je jasno, da je urologov premalo.«

Bolniki na težave v urologiji opozarjajo že dolgo, pa jim ni nihče zares prisluhnil, je spomnil Hočevar. Poročilo računskega sodišča je pripravljeno neoporečno, je dodal, pokazalo pa je na neusklajenost vrste institucij. »Od Nacionalnega inštituta za javno zdravje v primeru podatkovne baze, zdravniške zbornice pri kadrovskem načrtovanju pa do slabo organiziranih izvajalcev zdravljenj in ministrstva, ki bi moralo usmerjati sistem. Mogoče se bodo zdaj, ko na vse to opozarja še računsko sodišče v vlogi varuha javnih sredstev, v zdravstvu le zamislili. Spremembe naj bodo v prvi vrsti dobre za bolnike.«