Bangladeš je sicer minuli teden podpisal dogovor z Mjanmarom o vračanju več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya. Vladni ekonomski svet, ki mu predseduje premier Bangaldeša Sheikh Hasina, je odobril projekt prenove otoka Bhashan Char, ki ga kritizirajo že vse, odkar so ga prvič predstavili leta 2015. Sicer so izrazili upanje, da bo projekt dokončan do maja prihodnje leto, ko bo lahko sprejel prve Rohinge, ki so v Bangladeš zbežali iz Mjanmara.
Otok morajo sedaj opremiti z bivališči, zapolniti nižje ležeče dele otoka ter zgraditi nasipe, ki bodo otok varovali pred poplavami, monsuni in cikloni. Pri izgradnji pomaga tudi mornarica, ki je na otoku že zgradila helikopterski pristajališči in manjšo cesto.
Manjši otok se je v Bengalskem zalivu pojavil leta 2006, najbližji naseljeni otok pa je oddaljen uro z ladjo. Nižinski Bangladeš sicer že sedaj ogroža višanje morske gladine, zaradi groženj pred poplavami pa so lani sprva opustili načrt za opustošeni otok. Obnovili so jih avgusta, ko so številni pripadniki muslimanske manjšine zbežali v Bangladeš in si vzpostavili začasna bivališča ob meji z Mjanmarom.
Bangladeški zunanji minister Mahmud Ali je septembra prosil za mednarodno pomoč pri transportu beguncev na otok. Vendar so pri Združenih narodih opozorili, da bi lahko bila prisilna preselitev »zelo kompleksna in kontroverzna«.
Rohingi iz Mjanmara sicer še vedno bežijo v sosednji Bangladeš, čeprav sta državi minuli teden podpisali dogovor. V prenapolnjenih begunskih taboriščih na jugu Bangladeša živi najmanj 700.000 Rohingov.
