Starosto hrvaške politike Vladimirja Šeksa že desetletja spremlja slab sloves sodelavca nekdanje jugoslovanske obveščevalne službe. Dosedanje občasne trditve Šeksovih nasprotnikov in navedbe medijev, da je bil eden izmed ključnih akterjev vzpostavitve hrvaške neodvisnosti vohun Udbe, so dobile potrditev črno na belem te dni, ko so objavili dokumente o policijskem pregonu družine hrvaških nacionalistov v začetku 70. let prejšnjega stoletja.
Z Udbo naj bi sodeloval v primeru Bagarić
Kot je brati v dokumentih, ki jih je objavil časnik Jutarnji list, je takratni osiješki odvetnik Šeks z Udbo sodeloval pod vzdevkom Kolega, in sicer v primeru, ki ga je jugoslovanska obveščevalna služba leta 1974 sprožila proti takrat 18-letnemu Zlatku Bagariću v Osijeku. Dokumente so našli v hrvaškem državnem arhivu, o njihovi pristnosti pa nihče ne dvomi.
Šeks nasprotno trdi, da gre za »nepravilne, tendenciozne in manipulativne« navedbe zagrebškega časnika, češ da je bil na pogovoru z udbaši, da bi se izognil pasti, ki naj bi mu jo nastavila tajna služba. V sporočilu za javnost je objavil, da je bil žrtev jugoslovanske obveščevalne službe, ki ga je nadzirala dve desetletji, ter da je bil v »montiranem procesu« leta 1981 obsojen na zaporno kazen zaradi »verbalnega delikta«.
Eden najbolj trdoživih politikov
Medtem ko se je Šeks po koncu Jugoslavije zavihtel v krog zaupnikov prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, se je Bagarić uveljavil kot »nekronani kralj« hrvaškega kriminalnega podtalnega sveta, v kateremu je tudi neslavno končal v mafijskem obračunu leta 1988.
Šeks se v zadnjem času rad predstavlja kot siva eminenca premierja Andreja Plenkovića, uradno pa je »samo« vodja koordinator posvetovalnega sveta HDZ. Je pa eden izmed hrvaških politikov z najdaljšim stažem. Med drugim je bil v skupini avtorjev hrvaške ustave, večkratni saborski poslanec in tudi predsednik sabora, podpredsednik hrvaške vlade in državni tožilec. Velja za možgane HDZ, s katero je prestal številne parlamentarne boje z opozicijo, bil je tudi arhitekt mnogih obračunov znotraj največje hrvaške stranke.
Ni skrivnost, da je Šeks pripravil Plenkovića za prevzem vodenja HDZ od Tomislava Karamarka. Pred kratkim se je javno hvalil, da je premierju lani spomladi svetoval, kako naj ravna v primeru razpada vladne koalicije s stranko Most neodvisnih list ter da je pripravil teren za koalicijo s Hrvaško narodno stranko (HNS) prek svojih osijeških povezav z vodstvom liberalcev.
Poskus slabitve Plenkovića?
Novi dokumenti o Šeksu in jugoslovanskih tajnih službah so se pojavili medtem, ko potekajo razprave o novem vladnem predlogu zakona o arhivih. Ni izključeno, da je objava posledica boja znotraj HDZ z namenom slabitve Plenkovićevega položaja, saj za Šeksa po vsem sodeč ne bo nobenih formalnih političnih posledic, ker nima pomembne politične funkcije.
Hkrati je Šeksova zgodba tudi del odgovora na vprašanje, zakaj na Hrvaškem ni bilo lustracije, po kateri že več kot četrt stoletja hrepeni predvsem skrajna desnica. Navsezadnje je lustracijo med svojim vodenjem HDZ napovedal tudi Karamarko, ki so mu prav tako očitali sodelovanje z jugoslovanskimi varnostnimi službami. Del hrvaškega političnega esteblišmenta je nedvomno izhajal iz jugoslovanskih državnih struktur. Več sto dosjejev oseb, ki so imele pomembne politične položaje pred letom 1990, pa je bilo odstranjenih iz arhivov Udbe, potem ko so jih zasegli hrvaški obveščevalci, je potrdil nekdanji vodja hrvaške obveščevalne službe Smiljan Reljić. Vsega jim očitno ni uspelo počistiti, saj so v državnem arhivu ostali dokumenti, ki pričajo o vlogah posameznikov, kot je veteran Šeks.
