Osnutek občinskega prostorskega načrta za območje nekdanje gramoznice v Gameljnah je v mestnem svetu danes vzbudil precej burno razpravo. Namen tega prostorskega načrta je omogočiti državi, da bo v nekdanjo gramoznico v Gameljnah odložila zemljino, ki jo bo izkopala pri ureditvi rečne struge Malega grabna v sklopu izvajanja protipoplavnih ukrepov, ki bodo jugozahodni del Ljubljane ščitili pred poplavami. Župan Zoran Janković je poudaril, da mora občina ta prostorski načrt sprejeti do marca prihodnje leto, da bo država imela možnost kje odlagati material, ko bo dejansko začela projekt.
A nekaj svetnikov je opozorilo, da imajo krajani Gameljn in tudi četrtna skupnost Šmarna gora precejšnje pomisleke glede pripravljenega osnutka prostorskega načrta in vpliva tega posega na njihova življenja. Ravno zaradi teh pomislekov je svetniški klub Nove Slovenije predlagal, naj mestni svet ne obravnava osnutka prostorskega načrta, dokler ta ne bo usklajen z njihovimi pričakovanji, a večina v mestnem svetu tega predloga ni podprla.
Iz dokumentacije je razvidno, da bo država v Gameljne dala prepeljati kar 250.000 kubičnih metrov zemljine v treh letih, kar pomeni, da bo na dostopni makadamski poti »neverjetna frekvenca tovornih vozil«, je opozoril svetnik Dragan Matić (SMC). Omenjena makadamska pot predstavlja del varne poti v šolo, po besedah Matića pa to cesto uporabljajo tudi lokalni kmetje ter občani za sprehode in rekreacijo.
»Ni jasno, kakšen bo režim vožnje na tej cesti, kdo bo odgovoren za nadzor prašenja na cesti, kaj bo s cesto po zaključku sanacije,« je Matić izpostavil nekaj nedorečenosti v osnutku prostorskega načrta. Janković je poudaril, da bo občina preverila, ali je za krajane sprejemljiva rešitev, da občina namesto makadamske poti financira gradnjo šest metrov široke ceste, ki bo ostala tudi po zaključku sanacije gramoznice.
Matić je spraševal, kdo bo izvajal nadzor, ali je pripeljana zemljina neoporečna z vidika škodljivih snovi in morebitnih invazivnih rastlin, zanimalo ga je tudi, kako se bo zagotavljala zaščita pred prašenjem in hrupom. Možnost prekomernega hrupa je zaskrbela tudi odbor za urejanje prostora, zato je ta predlagal, naj se izvede strokovna ocena hrupa za to območje v času izvajanja celotne sanacije.
»Krajani vam bodo sami povedali«
»S strokovno oceno se lahko tudi ugotovi, ali bodo potrebni nekateri dodatni ukrepi za omilitev prekomernega hrupa, če bo ta nastajal v času izvajanja vseh del,« je v svojem poročilu zapisal odbor, ki mu predseduje podžupan Janez Koželj. Odbor je med drugim predlagal še, da se v občinskem prostorskem načrtu predpiše zahteva poskrbeti za ukrepe, »s katerimi se bodo preprečila predvidena nenadzorovana dejanja prekomernega prašenja«.
Svetnik Janez Žagar (SLS) je dejal, da razume krajane Šmarne gore, ki so skeptični do načrtovanih ukrepov v njihovi okolici. »Pretekle izkušnje so bile slabe in sedaj je prisotno nezaupanje,« je dejal Žagar. Mojca Kucler Dolinar (NSi) je dejala, da bi občina morala v tem prostorskem načrtu zapisati, kaj v interesu krajanov želi in pričakuje od države, ki je zainteresirana za pripravo tega prostorskega akta. Janez Moškrič (SDS), ki je hkrati tudi predsednik sveta četrtne skupnosti Sostro, pa je izpostavil, da mestna uprava četrtne skupnosti premalo vključuje že v začetnih fazah priprave občinskih dokumentov.
»Če bi nas vključevali že v začetnih fazah priprave dokumentov, bi bilo potem veliko lažje,« je prepričan Moškrič. »Krajani vam bodo sami povedali,« je Matić apeliral, naj občina odpre dialog s prebivalci Gameljn, in poudaril, da bo ta prostorski načrt z veseljem podprl, ko bo popravljen tako, da bo upošteval in ustrezno odgovoril na pomisleke krajanov.
