Sabreen, ki se je lani po pripetljajih v Ratečah rodila v jeseniški porodnišnici, je nadvse živahna deklica. Prvi samostojni koraki so že za njo. Rada se igra, čeblja in se radovedno podi za svojimi vrstniki. Med igro nikakor ne pozabi preveriti, ali je mama Firdews še vedno v bližini. Sem in tja steče k njej, se zvali v njeno naročje in se okrepča z nekaj požirki mleka. Po dogodkih v Ratečah, ki so Slovenijo obkrožili lani, je njuno življenje lepo in urejeno. »Živiva v azilnem domu in za naju je zelo lepo poskrbljeno, sploh če pomislim, kakšno življenje sem imela v Somaliji,« brez zadržkov v narečni arabščini pove Firdews, ki preteklosti, posebno dogodkov, ki so jo lani pripeljali v Rateče, ne želi pojasnjevati.
Sabreen pomeni potrpežljivost
Kljub vsemu jo skrbi, kakšna bo njuna prihodnost. Ministrstvo za notranje zadeve še vedno ni odločilo, ali smeta z deklico ostati v Sloveniji, česar si srčno želita. »Na odločitev potrpežljivo čakata. Ne izvajata pritiska, sodelujeta v vseh postopkih, sta družabni in se pridno učita slovenščine,« pravi direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Faila Pašić Bišić. Društvo, ki pomaga mnogim beguncem, je že po rojstvu deklice med drugim poskrbelo za prevode, dobrine in za psihično oporo mami. »Celo dekličino ime Sabreen izhaja iz besede, ki v arabščini pomeni potrpežljivost,« kot zanimivost doda direktorica društva.
»Hvala, prosim, dober dan, dobro jutro, kako ste...« dekličina mama Firdews v dokaz, da je leto dni življenja v Sloveniji na njej pustilo sledi, razkazuje svoj besedni zaklad v slovenščini. Ne le zanju, Firdews si življenja v naši državi želi tudi za preostalo družino, odkrito pove. V ruralnem delu Somalije, kjer ni internetnih in telefonskih povezav, namreč še vedno živi njen mož in njeni dve hčerki, stari sedem in osem let, pojasni Pašič-Bišićeva. »Deklica še nikoli ni videla svojega očeta in svojih sestric,« opozarja in skupaj s Somalkama upa na ugodno rešitev prošnje za azil, čeprav njuna domovina ne spada med krizna območja.
Pomoč je bila samoumevna, ne pa herojsko dejanje
Gneča ljudi, ki so deklici in njeni mami želeli voščiti, je bila v Hiši sreče na Jesenicah včeraj precejšnja. Dogodkov v Ratečah pred enim letom pa se spominja tudi Sonja Kavalar iz rateškega gostišča Uh, kamor se je Somalka zatekla med popadki. »Pomagala sem ji, ker je bilo to zame samoumevno. Postavite se v njeno kožo in si predstavljajte, da rojevate na cesti, nekje na tujem, kjer vas nihče ne razume,« razmišlja. Nad medijsko pozornostjo pripetljajem ni navdušena. »Prepričana sem, da se nič od tega sploh ne bi smelo zgoditi. Če bi svetu vladali pravi ljudje, mami sploh ne bi bilo treba bežati,« je ogorčena.
Vse skupaj se je začelo s klicem domačinov na policijo, češ da se begunka sprehaja po cesti in berači, a je policisti na terenu niso našli. Okoli četrte ure popoldne jo je Kavalarjeva videla vstopiti v gostišče, kjer je odhitela na stranišče, od tam pa je zdrvela ven in legla v travo. Govorila je v jeziku, ki ga nihče ni razumel. Ratečani so menili, da bi lahko imela popadke. Prinesli so odeje in vodo, moški so se umaknili, ko so opazili, da jo njihova prisotnost moti. Poklicali so pomoč. Kavalarjeva in kranjskogorska policistka sta žensko bodrili do prihoda reševalnega vozila, ki jo je odpeljalo v jeseniško porodnišnico. Tam je le manj kot uro po vstopu v gostišče rodila zdravo deklico. Porod je vodila zdravnica z Rateč Eva Macun, predstojnica jeseniške porodnišnice.
Ratečane pa je zgodba tako ganila, da so dobrine za nenavadno obiskovalko in novorojenko začeli zbirati že naslednje jutro.
