Naj na kratko povzamem vsebino.
Branko Šalamun je bivši pripadnik zaščitne enote milice in specialne enote policije, ki je samohranilec in hud bolnik oziroma stoodstotni invalid. Od svojega 18. leta je živel v stanovanju, za katerega je tudi redno plačeval najemnino in stroške, zdaj pa ga ministrstvo za notranje zadeve hoče deložirati z izgovorom, da je stanovanje namenjeno le aktivnim policistom.
Cvetko Tovornik je kot nekdanji analitik Sove in prav tako izredno hud bolnik po sodni kalvariji in končni odločitvi sodišča ostal brez samske sobe, čeprav mu je bilo obljubljeno, da bo lahko ostal v njej. Novo obljubljeno stanovanje naj bi dobil šele leta 2019.
Skoraj nimam besed, ki naj bi jih človek ob tem izrekel ali zapisal.
Da se ne bi zapletal v pravno latovščino, »nemoč« glede pristojnosti oziroma organiziranosti in dela vlade, ministrstev in organov, »neodvisnost« in predvsem »pravičnost« sodišč, niti ne v razne primerjave s premoženjem in statusom določenih nepogrešljivih osamosvojiteljev, ki so bili oziroma so v zaporu, bi želel le odgovor pristojne ministrice za notranje zadeve, direktorja policije in predsednika vlade Republike Slovenije na preprosti javni vprašanji: kako je mogoče, da se je to sploh zgodilo, in kdo je za to odgovoren? In drugo: kaj boste nemudoma, takoj in brez izgovorov storili, da boste rešili navedena konkretna primera in da do takšnih sistemskih ter, upam, posamičnih človeških tragedij ne bo več prihajalo?
Brez vašega morebitnega izgovarjanja vas kot državljan, tudi bivši organizator – pripadnik Manevrske strukture narodne zaščite ter pripadnik TO oziroma udeleženec vojne za Slovenijo, prosim za kratek, jedrnat in predvsem hiter (in upam, da za navedena pozitivno rešen) odgovor.
Veteranskim organizacijam morda le sugestija, da ni vse v slikanju z oblastniki. Novinarjem pa zahvala za opozarjanje na vsebine, ki se dotikajo vsakogar izmed nas.
Miloš Šonc, Grosuplje
