včasih me kakšna stvar (z)gane. Prepogosto me ne več. Ker je vam podobnih polno dnevno časopisje. In sem se za lastno preživetje naučila selekcionirati slišano. Se omejila na iskanje idej, kako naprej, v lastnem socialnem krogu, kako naprej. Veliko nas je takih, si mislim, sicer si težko razlagam, da večina molči. In vam daje legitimno pravico, da s prestola moči trosite dovtipe o usodi človeka, ujetega v spolitizirano birokratsko mašinerijo sodobne Evrope. Varno umaknjeni v svoj milni mehurček. Z nasmehom na ustih.

Kot bi zgodbo Kafka spisal danes. Slehernik je samo številka v kolesju. Danes ti, jutri jaz. Ahmad je samo sinonim in živi spomenik svetu, v katerem tiha večina noče živeti.

Moji otroci so prepričani, da bi morali starejšim odvzeti volilno pravico. Ker ste zastrupili svet, v katerem bodo živeli oni. Vsak dan jih težje prepričam, da se motijo.

Kdaj greste na Hrvaško, gospod Erjavec? In prosim, ne hodite nazaj. Zagotovo vam ne bo nič manjkalo.

Tanja Hrovat Svetičič, Ljubljana